Novice

Kazalniki razpoloženja za evrsko območje nakazujejo poslabšanje nekaterih gospodarskih gibanj v zadnjem četrtletju. Mednarodne institucije v prihodnjih dveh letih v evrskem območju pričakujejo gospodarsko okrevanje, vendar nekoliko počasnejše kot v predhodnih napovedih. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) je bila novembra najnižja (48,3) po začetku leta. Kazalnik za storitve se je prvič po januarju znižal pod vrednost 50, kar nakazuje krčenje aktivnosti, kazalnik za predelovalne dejavnosti pa je ob vztrajnem nižanju novih naročil zdrsnil še globlje v območje krčenja. Tudi vrednost kazalnika gospodarske klime ESI v evrskem območju, ki pod dolgoletnim povprečjem vztraja več kot dve leti, je bila v povprečju oktobra in novembra nekoliko nižja kot v tretjem četrtletju. ECB, OECD in EK pričakujejo, da bo rast BDP v evrskem območju letos znašala 0,7 % oz. 0,8 %, leta 2025 naj bi se povečala na 1,1 % oz. 1,3 %, leta 2026 pa na okoli 1,5 %. Po napovedi ECB se bo inflacija v evrskem območju letos več kot prepolovila  (na 2,4 %) in se do leta 2026 postopoma znižala na 1,9 %. Ključno bo h gospodarski rasti prispevala zasebna potrošnja, ki se bo postopoma krepila s povečevanjem kupne moči plač in zniževanjem obrestnih mer. Te je ECB decembra znižala četrtič letos. V luči nepredvidljivosti ukrepov ZDA na področju trgovinske politike in morebitnih povračilnih ukrepov Kitajske, EU in drugih držav pa naraščajo tveganja za uresničitev teh napovedi. Dodatno negotovost povečujejo geopolitične razmere, kjer napetosti naraščajo oziroma se ne umirjajo.

V Sloveniji je bila aktivnost večine gospodarskih dejavnosti v prvih devetih oziroma desetih mesecih višja kot v enakem obdobju lani. Realni izvoz in uvoz blaga sta se oktobra na mesečni ravni zmanjšala, v povprečju desetih mesecev pa sta bila večja kot lani (izvoz za 3,3 %, uvoz za 3,2 %). Izvoz blaga se je tekoče zmanjšal tretji mesec zapored, ob nizkem razpoloženju v industriji v naših glavnih partnericah je upadla zlasti menjava z državami EU. Na najnižjo raven po koncu leta 2022 se je zmanjšal izvoz cestnih vozil, nižji je bil tudi izvoz nekaterih drugih glavnih skupin proizvodov (npr. kovine in kovinski izdelki, farmacija, drugi kemijski proizvodi). Še bolj od izvoza se je oktobra zmanjšal uvoz, predvsem proizvodov za vmesno potrošnjo. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, po nadaljnjem skrčenju v tretjem četrtletju, oktobra tekoče okrepila in bila v desetih mesecih medletno večja za 1,2 % (del. dnem prilagojeno); nižja kot pred letom je bila proizvodnja vozil in plovil ter proizvodnja v lesni in pohištveni industriji ter usnjarstvu. Realni prihodek vseh trgovskih panog se je v tretjem četrtletju tekoče povečal, realni prihodek tržnih storitev pa zmanjšal, medletno sta bila oba večja. Tudi potrošnja gospodinjstev je bila v začetku zadnjega četrtletja medletno večja. Nadaljevala se je visoka rast prodaje osebnih avtov, medletno večje je bilo tudi trošenje za živila, pijače ter tobačne izdelke, neživila ter turistične storitve doma in v tujini. Gradbena aktivnost se je oktobra malenkost zvišala, medletno pa ostala znatno nižja, v prvih desetih mesecih za 11 %. Razpoloženje v gospodarstvu se je novembra izboljšalo in ostalo višje kot pred letom. K mesečnemu dvigu so prispevale višje vrednosti vseh kazalnikov zaupanja, razen pri potrošnikih, v primerjavi z novembrom lani pa je bil nižji le kazalnik zaupanja v gradbeništvu. Vrednost kazalnika gospodarske klime je sicer že skoraj dve leti pod dolgoletnim povprečjem, k čemur prispeva predvsem nizka vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih.

Na trgu dela se je ob izločitvi sezonskih vplivov septembra nadaljevala stagnacija rekordno visokega števila delovno aktivnih oseb, število brezposelnih pa je novembra ostalo podobno kot prejšnje mesece; medletna rast plač je septembra ostala razmeroma visoka. V javnih storitvah in gradbeništvu se je rast števila delovno aktivnih oseb septembra nadaljevala, v predelovalnih dejavnostih se njihovo število od sredine lanskega leta počasi zmanjšuje, v tržnih storitvah pa stagnira že skoraj leto (des.). Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 15,9-odstoten, kar je za 1,2 o. t. več kot pred letom. Število brezposelnih se je novembra nekoliko povečalo, ob izločitvi sezonskih vplivov pa ostalo podobno kot prejšnje mesece. Medletno jih je bilo novembra za 3,1 % manj, kar je manjši upad kot v prejšnjih mesecih. Medletna rast povprečne bruto plače je septembra ostala razmeroma visoka (realno 5,5 %, nominalno 6,1 %). V javnem sektorju je rast povezana predvsem s povečanjem vrednosti plačnih razredov zaradi junijske delne uskladitve z inflacijo, v zasebnem, v katerem je rast plač letos višja kot v javnem, pa pomemben dejavnik rasti ostaja pomanjkanje delovne sile.

Medletna inflacija se je po oktobrskem nihaju navzdol novembra pričakovano zvišala (na 1,7 %), k čemur je pomembno prispevala nižja lanska osnova zaradi celotne oprostitve plačila prispevka za OVE in SPTE novembra lani. Poleg tega se je novembra letos cena elektrike zaradi prehoda v visoko sezono pri obračunu omrežnine mesečno povišala, in sicer za 16,8 %, povišanje pa je ublažila sprememba regulacije cen električne energije. Medletno so bile cene električne energije višje za 11,2 %. Prispevek cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo k medletni inflaciji se je tako povečal za 1,1 o. t. K višji inflaciji so novembra prispevale tudi cene hrane in brezalkoholnih pijač (medletno višje za 2,3 %) ter dražji naftni derivati. Medletna rast cen storitev se je zmanjšala, na kar je po naši oceni vplivalo umirjanje rasti cen v skupinah komunikacije ter rekreacija in kultura. Medletna inflacija, merjena s HICP, je novembra v Sloveniji znašala 1,6 %, v evrskem območju pa 2,3 %. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile tudi oktobra medletno nižje (za 1,3 %), k temu so prispevale predvsem pocenitve energentov in surovin. Cene na domačem trgu so se medletno znižale za 2,4 %, na tujih trgih pa je bil padec manj izrazit (–0,2 %).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil s 483,1 mio EUR v prvih desetih mesecih letos za približno polovico nižji kot v enakem obdobju lani (−846,6 mio EUR). Prihodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 10,6 %. Najvišja rast je bila pri prihodkih iz DDPO in nedavčnih prihodkih. Rast je bila visoka tudi pri prihodkih iz dohodnine in, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, pri prihodkih iz socialnih prispevkov, ki so tudi prispevali glavnino rasti javnofinančnih prihodkov. Rast prihodkov iz DDV se je nekoliko upočasnila, prihodki iz trošarin pa so stagnirali. Medletno nižja so bila prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 8,4 %. Glavnina rasti je izhajala iz transferjev posameznikom in gospodinjstvom, večinoma zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin ter vplačil v proračunske sklade. Opazneje so k rasti javnofinančnih odhodkov prispevali tudi izdatki za blago in storitve ter izdatki za plače in drugi prejemki iz dela. Odhodki za investicije so bili medletno nižji.