Grafi tedna od 7. do 11. julija 2025: obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in poraba elektrike po odjemnih skupinah
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po krčenju od začetka leta maja povečala, in sicer v večini skupin panog po tehnološki zahtevnosti. V petih mesecih pa je bila še za 2 % manjša kot pred letom. Industrijska poraba elektrike, ki je lahko pokazatelj gospodarske aktivnosti, je bila junija medletno malenkost višja…
Grafi tedna od 30. junija do 4. julija 2025: cene življenjskih potrebščin, brezposelne osebe, izvoz in uvoz blaga ter drugi grafi
Medletna inflacija se je junija ob mesečno višjih cenah ponovno nekoliko okrepila (za 0,4 o. t. na 2,2 %). Na medletni ravni še naprej najvišjo rast dosegajo cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, junija se je okrepila na 6,7 % (maja 5,5 %), kar je prispevalo več kot polovico k letni inflaciji. Število registriranih brezposelnih je junija še malenkost upadlo (desez.), medletno je bilo…
Grafi tedna od 23. do 27. junija 2025: gospodarska klima in prihodek v trgovini
Vrednost kazalnika gospodarske klime se je junija, po izboljšanju v maju, znižala in bila nižja kot pred letom. Realni prihodek v trgovini na drobno z živili se je aprila, po visokem marčevskem upadu, občutneje okrepil, večji je bil tudi medletno. Realni prihodek je bil aprila in skupaj v štirih…
Grafi tedna od 16. do 20. junija 2025: cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, poraba elektrike po odjemnih skupinah, število delovno aktivnih oseb in drugi grafi
Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je maja ohranila pri 1 %, najvišja ostaja pri netrajnem blagu za široko porabo. Industrijska poraba elektrike, ki je lahko pokazatelj gospodarske aktivnosti, je bila maja ob enem delovnem dnevu manj medletno nižja za 3…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Gospodarska rast se bo letos okrepila na 2,1 %, kar je nekoliko manj, kot smo pričakovali jeseni. K višji rasti BDP bo letos ključno prispevala domača potrošnja, zlasti nadaljnja rast zasebne potrošnje, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje investicij po lanskem upadu. V prihodnjih dveh letih pričakujemo nekoliko višjo rast aktivnosti. Povprečna inflacija bo letos 2,3-odstotna; rast cen bo umirjena v večini skupin, pri storitvah bo še naprej presegala skupno rast cen. V odsotnosti šokov se bo inflacija po letu 2025 nekoliko znižala in se gibala okoli 2 %.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)

2025 | 2026 |
Bruto domači proizvod | 70,3 | 73,9 |
Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.868 | 34.468 |
Inflacija | 2,3 | 2,3 |
Trg dela
Na trg dela poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo demografske spremembe. Ob visoki doseženi ravni zaposlenosti in pomanjkanju delovne sile bo v razmerah zmerne gospodarske rasti rast zaposlenosti letos 0,1-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa 0,4 oz. 0,5-odstotna. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na manjše število registriranih brezposelnih bo poleg prehoda v aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oz. upokojitev.
Zaposlenost
(rast v %)

2025 | 2026 |
Registrirani brezposelni | 45,4 | 44,8 |
Registrirana brezposelnost | 4,6 | 4,5 |
Anketna brezposelnost | 3,7 | 3,7 |
Mednarodna menjava
S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja letos in v naslednjih letih pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo. Po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju opazno umirila, bo rast blagovnega izvoza v večji meri sledila rasti tujega povpraševanja, rast izvoza storitev pa se bo še pospešila. Presežek tekočega računa plačilne bilance je lani ostal visok, v obdobju 2025−2027 se bo postopoma zniževal.
Izvoz
(realna rast v %)

2025 | 2026 |
Uvoz | 2,7 | 3,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 3,1 | 2,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 4,4 | 3,9 |
Poslovanje gospodarskih družb prometa in skladiščenja do leta 2024
Gospodarske družbe prometa in skladiščenja (dejavnost H) so v letih pred epidemijo covida-19 dosegale velik neto čisti dobiček, ki pa se je ob zajezitvenih ukrepih ob epidemiji v letu 2020 prepolovil. Omejeno je bilo…

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.