Rast gospodarske aktivnosti se ob prehodu v zadnje četrtletje letos umirja v večini dejavnosti; poslabševanje gospodarske klime se je novembra prekinilo. Rast v izvoznem delu gospodarstva se umirja, realni izvoz blaga v države EU je oktobra tekoče upadel, zmanjšal oziroma ostal na doseženih ravneh pa je tudi obseg večine predelovalnih dejavnosti, razen visokotehnološko zahtevnih. Nekoliko manjše kot v preteklih mesecih je bilo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini, po predhodnih podatkih SURS se je realno zmanjšal prihodek v večini trgovinskih panog. Septembra sta se nekoliko zmanjšala tudi realni prihodek v večini dejavnosti tržnih storitev in vrednost opravljenih gradbenih del. Slabšanje razpoloženja v gospodarstvu se je novembra prekinilo, s povišanjem kazalnikov zaupanja v vseh segmentih. Ob tem vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja precej nižja kot pred letom, kar je povezano predvsem z medletno nižjim zaupanjem v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Po predhodnih podatkih je bila od avgusta do začetka decembra poraba zemeljskega plina v Sloveniji glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 %, kar je v okviru priporočil EU, poraba elektrike pa je bila novembra medletno nižja za 6 %. K nižji porabi so, poleg ugodnih vremenskih razmer oktobra, prispevali tudi ukrepi za znižanje porabe plina ter prilagoditve industrije na visoke cene zemeljskega plina in elektrike z znižanjem njihove proizvodnje in posledično porabe.

Poraba elektrike je bila novembra medletno nižja za 6 %. Po naši oceni sta bili nižji tako industrijska kot gospodinjska poraba. Zlasti energetsko intenzivna industrija je zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi izboljšala energetsko učinkovitost. Nižja gospodinjska poraba od lanske pa je bila zelo verjetno posledica manjšega obsega dela od doma. V primerjavi z lanskim novembrom je bila poraba nižja tudi v naših glavnih trgovinskih partnericah (v Avstriji in na Hrvaškem –3 %, v Nemčiji –6 %, v Franciji in Italiji pa –8 %).

Novembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju, kot že nekaj predhodnih mesecev, medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 8 %), po naši oceni zaradi nižje porabe nekaterih energetsko intenzivnih podjetij, ki so pod vplivom visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi preoblikovala proizvodne procese in uvedla sodobnejše tehnologije za večjo energetsko učinkovitost. Medletno nižja je bila novembra tudi gospodinjska poraba (za 4,2 %), najverjetneje zaradi varčnejše rabe energije in manjšega obsega dela od doma. Bistveno manj pa se je znižala poraba malih poslovnih odjemalcev, ki je bila novembra za 0,9 % nižja kot pred letom.

Poraba zemeljskega plina je bila novembra za malo več kot 10 % nižja od primerljive povprečne v prejšnjih petih letih, potem ko je bila oktobra ob toplem vremenu nižja za več kot 20 %. Na znižanje vplivajo različni ukrepi držav EU za varčno rabo, del industrije pa se je na visoke cene plina odzval z zmanjšanjem proizvodnje in posledično manjšo porabo. Potem ko je v drugi polovici oktobra k nižji porabi dodatno prispevalo toplejše vreme, so bolj običajne novembrske temperature razliko do primerljive porabe plina v prejšnjih letih zmanjšale. Države EU so pred zimo sicer uspele skoraj v celoti napolniti skladišča plina in s tem presegle cilj vsaj 80-odstotne napolnjenosti. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta do 1. decembra 2022 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 %, kar je v okviru priporočil EU.

Vrednost davčno potrjenih računov je bila novembra, ob visoki rasti cen, medletno nominalno višja za 15 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 21 %. Medletna rast je bila najvišja po juniju 2022. Okrepljena rast je bila predvsem posledica nižje lanske osnove, saj so se lani novembra ukrepi za zamejitev širjenja covida-19 dodatno zaostrili. Tako se je (glede na rast v oktobru) podvojila medletna nominalna rast prodaje v gostinstvu (na 26 %, pri strežbi jedi in pijač je znašala 35 %, pri prodaji v nastanitvenih obratih pa 7 %). Visoka je bila tudi nominalna rast v športnih, kulturnih, razvedrilnih in osebnih storitvah (23 %). Višja kot v predhodnem mesecu je bila tudi rast v trgovini (15 %), najvišjo rast so dosegli v trgovini na debelo.

Realni izvoz blaga v države EU se je oktobra še drugi mesec zapored zmanjšal, uvoz pa niha okoli doseženih ravni. Ob veliki negotovosti v naših glavnih trgovinskih partnericah so v zadnjih mesecih zabeležena precejšnja mesečna nihanja izvoza in zlasti uvoza blaga, ki pa kažejo na tekoče umirjanje rasti blagovne menjave (desez.). V prvih desetih mesecih je bil izvoz v države EU medletno višji za 6,4 %, uvoz pa za 2,7 %. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je novembra nekoliko izboljšalo, vendar ostaja precej slabše kot ob začetku letošnjega leta.

Storitvena menjava se je tudi v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim povečala (desez.). Ugodna četrtletna gibanja so se nadaljevala v večini glavnih skupin storitev, k rasti pa je največ prispevala menjava transportnih storitev (tako izvoz kot uvoz). Med pomembnejšimi storitvami sta bili nekoliko nižji kot v četrtletju prej menjava IKT storitev in menjava gradbenih storitev, ki pa zaostajajo tudi za enakim obdobjem lani. Skupna storitvena menjava že več četrtletij opazno presega ravni izpred začetka epidemije, od junija letos pa primerljive predkrizne ravni presegajo tudi storitve, ki so jih zajezitveni ukrepi najmočneje prizadeli (s turizmom povezane storitve ter osebne, kulturne in rekreacijske storitve). 

V predelovalnih dejavnostih se je v začetku zadnjega četrtletja proizvodnja nekoliko povečala, predvsem v visoko tehnoloških dejavnostih. V preostalih skupinah panog po tehnološki zahtevnosti pa je bila proizvodnja nižja ali podobna kot mesec prej. V prvih desetih mesecih se je njihova proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala le za nekaj več kot 2 % (v visoko tehnološko zahtevnih za več kot 20 %). K temu največ prispevajo medletno manjša proizvodnja motornih vozil (ob motnjah v dobavnih verigah, manjšem povpraševanju) in nekaterih energetsko intenzivnejših panog (papirna industrija, proizvodnja kovin in izdelkov iz gume) ter manjša aktivnost v dejavnosti popravila in montaža strojev in naprav.

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila septembra gradbena aktivnost medletno znatno višja. Po močni okrepitvi v začetku leta je vrednost del v nadaljevanju leta ostala na visoki ravni in bila septembra za 26,1 % višja kot pred letom. V primerjavi s preteklimi leti izstopa gradnja stavb, aktivnost je bila visoka tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je septembra znašal 18 %, kar je sicer nekaj manj kot v predhodnih mesecih.
Podatki DDV kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Po teh je bila v prvih devetih mesecih aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 6 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 20 o. t.
 

Po predhodnih podatkih se je prihodek v večini trgovskih panog oktobra realno zmanjšal. Po stagnaciji v tretjem četrtletju se je zmanjšal v trgovini na drobno z neživili in z živili, pijačami ter tobačnimi izdelki. Skupni prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv) je bil manjši tudi medletno (za 3,1 %). Manjši kot pred letom je po predhodnih podatkih SURS ostal tudi v trgovini z motornimi vozili, kjer se je prihodek oktobra zmanjšal po precejšnji rasti v tretjem četrtletju. Število prodanih novih osebnih avtomobilov, ki doslej še ni preseglo primerljive ravni pred epidemijo, se je oktobra še zmanjšalo in bilo za skoraj petino manjše kot pred letom. V tretjem četrtletju se je (glede na drugo) zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, kjer se je nadalje umirila tudi medletna rast.

Realni prihodek se je v tretjem četrtletju zmanjšal v večini dejavnosti tržnih storitev. Po rasti v prvi polovici leta se je skupni prihodek tržnih storitev tekoče zmanjšal za 0,6 %, medletno je bil večji za 5,1 %. Prihodek se je po predhodni visoki rasti tekoče najbolj zmanjšal v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je bilo predvsem posledica upada v telekomunikacijskih storitvah. Ponovno se je zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem zaradi krčenja v storitvah, ki jih podjetja pogosto dajejo v izvajanje zunanjim izvajalcem, prav tako tudi v prometu in skladiščenju, tokrat zlasti zaradi večjega zmanjšanja v kopenskem prometu in poštni dejavnosti. Zaradi ponovnega upada prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah, je bilo rahlo zmanjšanje vnovič zabeleženo še v strokovno-tehničnih dejavnostih. Gostinski prihodek pa se je ob nadaljnji rasti števila prenočitev v tretjem četrtletju še povečal.

Na začetku četrtega četrtletja je bilo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini, nekoliko nižje kot v preteklih mesecih. Oktobra se je po predhodnih podatkih SURS zmanjšala potrošnja za neživila, kjer se v zadnjih mesecih zmanjšujejo nakupi trajnih dobrin. Nadalje so se zmanjšali nakupi novih osebnih avtomobilov, ki močno zaostajajo za lansko prodajo (za četrtino) in za prodajo pred izbruhom epidemije (za 40 %). Manjša je bila tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki imajo v celotnih izdatkih gospodinjstev okoli 20-odstotni delež. Po junijskem izteku roka za unovčitev bonov se je v naslednjih mesecih zmanjševalo tudi število prenočitev domačih turistov in s tem tudi potrošnja za turistične storitve doma , medletno večja pa je bila potrošnja za turistične storitve v tujini.

Slabšanje gospodarske klime se je novembra prekinilo. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje povišalo v večini dejavnosti, višje je bilo tudi zaupanje med potrošniki. Ocenjujemo, da je to povezano tudi z zmanjšanjem negotovosti glede dobav energentov to zimo in pripravo ukrepov za blažitev energetske draginje. Medletno višje je zaupanje v trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, precej nižje pa ostaja v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (visoke cene surovin in energentov, negotovost glede gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah), pri potrošnikih pa z zmanjševanjem kupne moči zaradi visokih cen.

Ob rekordno visokem številu delovno aktivnih je bila medletna rast septembra 2,2-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Visoka je ostala v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov – njihov medletni prispevek je bil septembra že 76 %. Posledično narašča tudi delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi, v zadnjem letu se je povečal za 1,4 o. t. na 13,7 %. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju prvih devetih mesecev je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 2,7 %.

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil novembra po sezonsko prilagojenih podatkih nekoliko večji kot prejšnje štiri mesece (–1,6 %). Po originalnih podatkih je bilo konec novembra brezposelnih 52.541 oseb, kar je za 0,8 % manj kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih za 19,6 % nižje. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – novembra jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj. Upada tudi število brezposelnih, starejših od 50 let, ki so pogosto tudi dolgotrajno brezposelni – novembra jih je bilo za petino manj kot pred letom.

Po anketnih podatkih se je brezposelnost v tretjem četrtletju medletno še znižala, medtem ko je število delovno aktivnih ostalo na podobni ravni. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 42 tisoč oseb, kar je 10,6 % manj kot v tretjem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti je bila medletno nižja za 0,5 o. t. – bila je 4-odstotna. Upad brezposelnih je po naši oceni zlasti posledica prehoda v neaktivnost, kar je običajno ob umirjanju gospodarske aktivnosti. Število delovno aktivnih je v tretjem četrtletju ob visoki doseženi ravni ostalo podobno kot pred letom.

Ob visoki inflaciji je bila septembra povprečna bruto plača medletno realno nižja za 3,5 %; v javnem sektorju je bilo znižanje večje kot v zasebnem. V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad (2,9 %) nekoliko manjši kot prejšnje mesece, najmanjši je bil v prometu in skladiščenju ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je pomanjkanje delovne sile veliko. V javnem sektorju pa je bil medletni upad (4,5 %) realno opazno manjši kot v prejšnjih mesecih, kar je povezano z medletnim učinkom prenehanja izplačevanja večine epidemičnih dodatkov julija lani. Upad je bil najmanjši v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so se decembra 2021 zaradi reševanja kadrovskih težav plače zvišale. Nominalno je bila bruto plača septembra medletno višja za 6,1 %, od tega v javnem sektorju za 5 % in v zasebnem za 6,8 %.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih treh mesecih razmeroma stabilna okoli 10 % in nekoliko nižja kot v poletnih mesecih. Novembra se je nadalje okrepila rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje že za 19 % in so največ prispevale k skupni inflaciji (3,1 o. t.). Po podobni stopnji so naraščale tudi cene energentov, njihov prispevek k inflaciji pa je bil 2,3 o. t. Še naprej se krepi rast cen trdih goriv, ki so bile medletno višje že za skoraj 130 %, ob tekoči rasti pa se je okrepila tudi medletna rast cen naftnih derivatov (s 15 % oktobra na približno 19 %). Cene toplotne energije so bile ob mesečni pocenitvi medletno nižje za približno 8,5 %. Umirjanje gospodarske aktivnosti, težave v dobavnih verigah in stroškovni pritiski na surovinskih trgih vplivajo tudi na postopno upočasnjevanje rasti cen trajnega blaga, ki je bila 8,4-odstotna. Rast cen poltrajnega blaga (3,6 %) pa še naprej ostaja razmeroma nižja. Medletna rast cen storitev se je novembra ohranila nekoliko pod 6 %. K inflaciji največ prispevajo za več kot desetino višje cene gostinskih storitev, najvišjo rast (64,2 %) pa so beležili letalski prevozi. 

Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so oktobra na mesečni ravni, po skoraj dveh letih neprekinjene rasti, ostale nespremenjene, medletna rast ostaja visoka (20,6 %), a se je v zadnjem mesecu nekoliko znižala. Ob umirjanju gospodarske aktivnosti je k temu prispevalo predvsem postopno upočasnjevanje medletne rasti cen proizvodov v skupini surovin (20,9 %) in investicij (10 %). Rasti cen energentov (96,4 %) in proizvodov za široko porabo (13,5 %) pa so bile še nekoliko višje. Na domačih trgih se medletna rast cen od maja letos giblje okrog 25 %, nekoliko izraziteje pa se je rast cen v tem obdobju umirila na tujih trgih, kjer je bila oktobra medletno 16-odsotna.

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je oktobra upočasnila na 10,7 % (z 12 % septembra). Nadalje se je umirilo kreditiranje podjetij in NFI, a je bila medletna rast kreditov s 15,1 % še vedno razmeroma visoka. Prirast kreditov gospodinjstvom se ohranja nekoliko nad 8 %. Postopoma se umirja rast stanovanjskih posojil, ki je bila medletno višja za 11 %. V zadnjih mesecih pa se je nekoliko okrepilo novo zadolževanje v obliki potrošniških posojil, kar povezujemo tudi z delnim sproščanjem pogojev zadolževanja v začetku druge polovice leta. Potrošniška posojila so tako medletno prvič zrasla po maju 2020, a je bila rast minimalna (0,1-odstotna). Po tem, ko se je medletna rast vlog domačih nebančnih sektorjev v prvi polovici leta upočasnjevala, se je v zadnjih mesecih ponovno nekoliko okrepila in oktobra znašala 7,8 %. Zvišuje se predvsem rast vlog nefinančnih družb, ki po naši oceni oblikujejo likvidnostne rezerve ob umirjanju gospodarske aktivnosti in opustitvi ležarin za sredstva na računih pri poslovnih bankah. Vloge nefinančnih družb so tako bile oktobra na medletni ravni višje že za 12,0 %. Rast vlog gospodinjstev pa se ohranja nekoliko nad 5 %. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev se giblje nekoliko nad 1 %.

Po primanjkljaju v prvi polovici leta je bil tekoči račun plačilne bilance v tretjem četrtletju ponovno v presežku, pogoji menjave pa so se poslabšali že sedmo četrtletje zapored. Presežek je znašal 304,7 mio EUR in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem lani precej nižji (559,5 mio EUR). K temu je največ prispevala blagovna menjava, saj je bila ob poslabšanih pogojih menjave realna rast uvoza blaga hitrejša od izvoza. Pogoji menjave so se v tretjem četrtletju medletno poslabšali za 1,9 %, kar je manj kot v predhodnih četrtletjih, in so k spremembi nominalnega blagovnega salda (za 443 mio EUR) prispevali približno petino. Storitveni presežek pa je bil višji kot pred letom, zlasti v menjavi potovanj in transportnih storitev. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili višji kot pred letom. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v tretjem četrtletju medletno višji zaradi večjih izplačil dohodka od lastniškega kapitala neposrednih naložb in več plačanih carin v proračun EU zaradi uvoza električnih vozil za trg EU (preko Luke Koper), primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino. V prvih devetih mesecih letos je bil tekoči račun približno v ravnovesju (primanjkljaj 4 mio EUR).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih desetih mesecih leta 2022 znašal 375,5 mio EUR, kar je znatno nižje kot v enakem obdobju leta 2021 (1,9 mrd EUR). Prihodki so se v prvih desetih mesecih leta medletno zvišali za 10,6 %. To je nekoliko manjša medletna rast kot v desetih mesecih lani (13,8 %), kar je posledica umirjanja gospodarske aktivnosti, znižanja nekaterih davčnih obremenitev (DDV in trošarine na energente, dohodnina) in izpada enkratnih lanskih prilivov pri prodaji koncesij ter manjšega priliva iz naslova dobičkov in dividend podjetij v državni lasti. Nasprotno so se okrepila prejeta sredstva iz EU. Odhodki so se v prvih desetih mesecih leta medletno zvišali za 1,4 %, kar je bistveno manj kot lani (9,7 %) zaradi znižanja odhodkov za plače javnih uslužbencev, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij v povezavi z blažitvijo posledic epidemije covida-19 (skupaj so se ti odhodki znižali z 2,4 mrd na 0,7 mrd). Med odhodki pa so se medletno okrepili izdatki za blago in storitve, investicije in plačila v proračun EU. V zadnjih dveh mesecih leta pričakujemo povečanje primanjkljaja državnega proračuna zlasti zaradi nadaljnje krepitve rasti odhodkov, kot posledice višjih investicij, izplačil ukrepov za blažitev posledic draginje ter dviga plač v javnem sektorju. Kljub temu, ob upoštevanju dosedanje realizacije, kaže, da bo primanjkljaj državnega proračuna in konsolidirane bilance javnega financiranja za leto 2022 nižji od predvidenega v rebalansu proračuna (2 mrd EUR). 

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih 2022 pozitiven (162,5 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 751,9 mio EUR (63,2 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2022), vplačala pa 589,4 mio EUR (82,5 % načrtovanih vplačil). Priliv prihodkov iz EU se je v zadnjih mesecih okrepil, največji del prihodkov so letos predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (43,7 % vseh povračil v državni proračun) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (30,1 %), občutno nižja pa so bila sredstva iz Kohezijskega sklada (8,7 %). Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je bil v državni proračun vplačan drugi del predplačila za izvajanje NOO. Po podatkih SVRK je Slovenija do konca novembra 2022 počrpala (izplačila upravičencem) 73 % razpoložljivih sredstev iz finančne perspektive 2014–2020 (vključno s programom React-EU ).