Grafi tedna od 23. do 27. februarja 2026: cene življenjskih potrebščin, gospodarska klima, prihodek v trgovini in drugi grafi
Kazalnik gospodarske klime se je po izboljševanju od septembra lani februarja poslabšal in prvič po avgustu 2025 zaostal za ravnmi izpred leta, pa tudi za dolgoletnim povprečjem. Rast cen življenjskih potrebščin se je februarja povišala na 2,9 % predvsem zaradi lanskega znižanja cen električne…
Grafi tedna od 16. do 20. februarja 2026: bruto domači proizvod, število delovno aktivnih oseb in povprečna bruto plača na zaposlenega
Gospodarska rast je bila lani 1,1-odstotna. Poganjale so jo predvsem gradbene investicije, rast zasebne potrošnje se je več kot prepolovila, umirila se je tudi rast državne potrošnje. Prispevek menjave s tujino je bil negativen. Število delovno aktivnih po SRDAP se je lani zmanjšalo za 0,3 %, najbolj v drugih raznovrstnih poslovnih in predelovalnih…
Komentar BDP: V zadnjem četrtletju in celem letu 2025 so gospodarsko rast poganjale državne in infrastrukturne investicije ter trošenje gospodinjstev, gibanja v izvoznem sektorju so se občutno umirila
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je rast BDP v zadnjem četrtletju 2025 nekoliko upočasnila (0,4 % tekoče; medletno je bila 2,0-odstotna), v celem letu 2025 (1,1 %) pa je nekoliko presegla…
Grafi tedna od 9. do 13. februarja 2026: cene življenjskih potrebščin, obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, aktivnost v gradbeništvu in drugi grafi
Cene življenjskih potrebščin so bile januarja za 2,6 % višje kot pred letom. K rasti je znova največ prispevala rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki pa se še naprej postopno umirja. Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je januarja precej presegla raven izpred leta, industrijska poraba…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Letos se bo rast BDP upočasnila na 0,8 % (z lanskih 1,7 %) in bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,1 %). Ključni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji. Gospodarsko rast bo letos poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač. Inflacija bo letos (2,9 %, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani in od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala (proti 2,3 %).
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 70,3 | 73,8 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.953 | 34.576 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 2,5 | 2,4 |
Trg dela
Zaposlenost se bo letos v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. Ob tem bo brezposelnost v celotnem obdobju ostajala nizka. Nominalna rast plač bo letos, predvsem zaradi rasti v javnem sektorju (začetek izvajanja plačne reforme), višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem.
Zaposlenost
(rast v %)
2025 | 2026 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,1 | 44,5 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,6 | 3,6 |
Mednarodna menjava
Skupni izvoz bo letos ostal podoben kot pred letom in opazno nižji od pomladanskih napovedi. Pričakujemo upad izvoza blaga, k temu največ prispeva manjši izvoz vmesnih proizvodov. Izvoz storitev pa se bo povečal. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja v prihodnjih dveh letih pričakujemo okrevanje v izvoznem delu gospodarstva. Presežek tekočega računa plačilne bilance se znižuje.
Izvoz
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Uvoz (realna rast v %) | 2,4 | 3,1 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,8 | 1,6 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,6 | 2,2 |
Prehranska varnost in samooskrba: analiza tehnične učinkovitosti slovenskih kmetij z metodama DEA in SFA
V luči naraščajočih globalnih tveganj, geopolitičnih napetosti in motenj v dobavnih verigah postaja prehranska varnost ena ključnih strateških prioritet. Krepitev prehranske samooskrbe je pri tem bistvena, saj neposredno…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.