Grafi tedna od 26. do 30. oktobra 2026: cene življenjskih potrebščin, gospodarska klima, prihodek v trgovini in prihodek v tržnih storitvah
Medletna inflacija je oktobra ostala pri 3,3 %, k njej so še naprej največ prispevale cene stanovanjskih in energetskih dobrin ter prevoza, na katere pomembno vpliva gibanje cen energentov. Na mesečni ravni so se izraziteje podražili hrana in pijače, počitnice v paketu pa so se sezonsko občutneje pocenile. Gospodarska klima se…
Grafi tedna od 19. do 23. oktobra 2026: cene proizvodov pri slovenskih proizvajalcih in povprečna bruto plača na zaposlenega
Cene energentov so septembra še pospešile rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (na 3,9 %). Rast plač je avgusta ostala visoka (8,3 %), ob nadaljnji krepitvi rasti v javnem in razmeroma visoki rasti v zasebnem sektorju. V javnem sektorju je k temu prispevalo junijsko zvišanje osnovnih plač v okviru izvajanja plačne reforme, v zasebnem…
Ekonomsko ogledalo 6/2026: Po pospešku v prvi polovici leta v zadnjih mesecih umirjanje rasti gospodarske aktivnosti, ki ostaja medletno višja; inflacija se krepi predvsem zaradi rasti cen energentov
Krepitev gospodarske aktivnosti se je v poletnih mesecih v Sloveniji nekoliko umirila, tako v izvoznem delu gospodarstva kot v večini dejavnosti, povezanih z domačo proizvodnjo in investicijami. Blagovni izvoz je bil v povprečju julija in avgusta…
Grafi tedna od 12. do 16. oktobra 2026: delovno aktivno prebivalstvo, aktivnost v gradbeništvu, tekoči račun plačilne bilance in drugi grafi
Število delovno aktivnih je avgusta ostalo podobno kot julija in lani. Medletno je večje predvsem v dejavnostih javnih storitev ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih zasebnega sektorja, največje upade pa beležijo nekatere bolj delovno intenzivne dejavnosti zasebnega sektorja. Aktivnost v gradbeništvu se je po precejšnjih nihanjih v predhodnih mesecih avgusta…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Letos bo gospodarska rast (3,8 %) precej višja kot lani (1,5 %). Pospešitev, ki je bila izrazita v prvi polovici leta, je temeljila na več dejavnikih: močnem izvoznem okrevanju, dodatno spodbujenem tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji, zaključevanju velikih investicijskih projektov ter nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev. Široko osnovana gospodarska rast kaže tudi na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju. Inflacija bo letos v povprečju leta 3,1-odstotna, k njej bodo pomembno prispevale predvsem višje cene energentov in storitev.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2026 | 2027 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 76,3 | 80,8 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 35.741 | 37.806 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 3,1 | 2,7 |
Trg dela
Zaposlenost se bo letos nekoliko povečala (0,3 %), nato bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni; zaposlovanje tujih delavcev bo še naprej pomemben dejavnik rasti zaposlenosti. Rast povprečne bruto plače bo letos 7,9-odstotna. Rast plač v javnem sektorju bo ostala visoka zaradi izvajanja plačne reforme, v zasebnem sektorju se bo okrepila zaradi višje rasti gospodarske aktivnosti, nadaljnjih pritiskov s trga dela, večjih plačnih pričakovanj v zasebnem sektorju in učinka dviga minimalne plače.
Zaposlenost
(rast v %)
2026 | 2027 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,3 | 44,1 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,9 | 3,9 |
Mednarodna menjava
Rast skupnega izvoza se bo letos precej okrepila (5,3 %). K temu bo pomembno prispevalo okrevanje blagovnega izvoza, povezano tudi z zagonom novih proizvodnih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, okrepila pa se bo tudi rast izvoza storitev. Ob močni investicijski aktivnosti in rasti domače potrošnje bo rast skupnega uvoza še višja (6,5 %). Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tako nižji, tudi zaradi poslabšanih pogojev menjave ob naraščajočih cenah energentov na svetovnem trgu.
Izvoz
(realna rast v %)
2026 | 2027 |
| Uvoz (realna rast v %) | 6,5 | 3,6 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,8 | 1,5 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,4 | 1,8 |
Materialni tokovi kot podlaga za razumevanje krožnosti slovenskega gospodarstva
Materialni tokovi pomembno določajo vrednosti kazalnikov krožnega gospodarstva, zato jih je mogoče ustrezno razumeti le ob poznavanju njihove strukture. Analiza obravnava povezanost porabe materialov, nastajanja in…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.