Ekonomsko ogledalo 5/2025
V Sloveniji vrednosti kratkoročnih kazalnikov v aprilu oz. maju kažejo na šibko rast aktivnosti v trgovskih panogah, gradbeništvu in proizvodnji predelovalnih dejavnosti, okrepila se je potrošnja gospodinjstev, nadaljevalo pa se je upadanje izvoza in uvoza; v prvih štirih mesecih je gospodarska aktivnost medletno višja le v trgovini, prometu in skladiščenju ter nekaterih visoko tehnološko zahtevnih predelovalnih dejavnostih.…
Grafi tedna od 30. junija do 4. julija 2025: cene življenjskih potrebščin, brezposelne osebe, izvoz in uvoz blaga ter drugi grafi
Medletna inflacija se je junija ob mesečno višjih cenah ponovno nekoliko okrepila (za 0,4 o. t. na 2,2 %). Na medletni ravni še naprej najvišjo rast dosegajo cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, junija se je okrepila na 6,7 % (maja 5,5 %), kar je prispevalo več kot polovico k letni inflaciji. Število registriranih brezposelnih je junija še malenkost upadlo…
Grafi tedna od 23. do 27. junija 2025: gospodarska klima in prihodek v trgovini
Vrednost kazalnika gospodarske klime se je junija, po izboljšanju v maju, znižala in bila nižja kot pred letom. Realni prihodek v trgovini na drobno z živili se je aprila, po visokem marčevskem upadu, občutneje okrepil, večji je bil tudi medletno. Realni prihodek je bil aprila in skupaj v štirih mesecih medletno večji tudi v ostalih trgovskih panogah.
Grafi tedna od 16. do 20. junija 2025: cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, poraba elektrike po odjemnih skupinah, število delovno aktivnih oseb in drugi grafi
Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je maja ohranila pri 1 %, najvišja ostaja pri netrajnem blagu za široko porabo. Industrijska poraba elektrike, ki je lahko pokazatelj gospodarske aktivnosti, je bila maja ob enem delovnem dnevu manj medletno nižja za 3 %.…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Gospodarska rast se bo letos okrepila na 2,1 %, kar je nekoliko manj, kot smo pričakovali jeseni. K višji rasti BDP bo letos ključno prispevala domača potrošnja, zlasti nadaljnja rast zasebne potrošnje, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje investicij po lanskem upadu. V prihodnjih dveh letih pričakujemo nekoliko višjo rast aktivnosti. Povprečna inflacija bo letos 2,3-odstotna; rast cen bo umirjena v večini skupin, pri storitvah bo še naprej presegala skupno rast cen. V odsotnosti šokov se bo inflacija po letu 2025 nekoliko znižala in se gibala okoli 2 %.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
Bruto domači proizvod | 70,3 | 73,9 |
Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.868 | 34.468 |
Inflacija | 2,3 | 2,3 |
Trg dela
Na trg dela poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo demografske spremembe. Ob visoki doseženi ravni zaposlenosti in pomanjkanju delovne sile bo v razmerah zmerne gospodarske rasti rast zaposlenosti letos 0,1-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa 0,4 oz. 0,5-odstotna. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na manjše število registriranih brezposelnih bo poleg prehoda v aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oz. upokojitev.
Zaposlenost
(rast v %)
2025 | 2026 |
Registrirani brezposelni | 45,4 | 44,8 |
Registrirana brezposelnost | 4,6 | 4,5 |
Anketna brezposelnost | 3,7 | 3,7 |
Mednarodna menjava
S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja letos in v naslednjih letih pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo. Po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju opazno umirila, bo rast blagovnega izvoza v večji meri sledila rasti tujega povpraševanja, rast izvoza storitev pa se bo še pospešila. Presežek tekočega računa plačilne bilance je lani ostal visok, v obdobju 2025−2027 se bo postopoma zniževal.
Izvoz
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
Uvoz | 2,7 | 3,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 3,1 | 2,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 4,4 | 3,9 |
Poslovanje predelovalnih družb do leta 2024
V kratki analizi o poslovanju predelovalnih družb proučujemo statistične podatke iz bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb v predelovalnih dejavnostih (C), ki so največja dejavnost slovenskega…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.