Okoljska vzdržnost in zeleni razvoj
Za dostojno življenje v okviru zmožnosti planeta je treba prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin in energije, ob neto ničelnih izpustih toplogrednih plinov. Uspešnost prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo lahko merimo z emisijsko, energetsko in snovno produktivnostjo. Slovenija na vseh treh področjih zaostaja za povprečjem EU. Posebnega pomena je ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih virov, tudi s trajnostno naravnanim kmetijstvom in gozdarstvom. Za dosego zastavljenih ambicioznih ciljev bo ključno učinkovito izkoristiti vse razpoložljive finančne vire ter z novimi znanji, inovacijami in trajnostnimi naložbami doseči sistemske premike v čiste in učinkovite rešitve.
Ekološki odtis
Ekološki odtis (ang. Ecological Footprint) je metoda vrednotenja vplivov človekove dejavnosti na okolje in naravne vire. Predstavlja vrsto računovodstva, ki dokumentira ekološko uspešnost družbe. Izpostavlja meje narave, s čimer usmerja k bolj trajnostnemu gospodarstvu. Na znanstveno potrjeni kvantitativni osnovi prikazuje, kaj in koliko trošimo (ekološki odtis) ter kaj in koliko imamo…
Poročilo o razvoju 2024
V Sloveniji sta močnemu pokovidnemu odboju gospodarstva, ki je bilo ob okrevanju v trgovinskih partnericah izdatno podprto tudi z ukrepi fiskalne politike, v razmerah energetske krize v letih 2022 in 2023 sledila umiritev gospodarske rasti ter vzpon inflacije. Vpliv rastočih stroškovnih pritiskov na konkurenčnost in zmanjšane kupne moči prebivalstva so blažili ukrepi podpore podjetjem in…
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2023
Gospodarska rast se letos umirja, zlasti v izvoznem delu gospodarstva, nižja kot lani je tudi rast zasebne potrošnje, nadaljuje pa se rast investicij v zgradbe in objekte. Za letos v Jesenski napovedi na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj predvidevamo 1,6-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je malo manj, kot smo napovedali spomladi (1,8 %), ob znatno spremenjeni…
Poročilo o razvoju 2023
Slovensko gospodarstvo je ob podpori ekspanzivno naravnane fiskalne politike po epidemiji hitro okrevalo. BDP na prebivalca po kupni moči je lani dosegel 92 % povprečja EU, kar je največ doslej. Ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno ublažili vpliv obeh kriz na socialni in materialni položaj prebivalstva. Javnofinančni položaj se je po umiku ukrepov za…
Poročilo o produktivnosti 2022
Slovenija po produktivnosti in večini njenih ključnih dejavnikov postopno napreduje, a se strukturno, v smislu prehoda v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo, razvija prepočasi, s preveč površinskimi procesi modernizacije in preobrazbe. To se kaže v razmeroma počasnem zmanjševanju razvojnega zaostanka za povprečjem EU, ohranjanju velike razvojne vrzeli za državami vodilnimi inovatorkami…
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2022
Napoved smo pripravili v razmerah velike negotovosti, povezane predvsem z razmerami na energetskih trgih, ki se z nadaljevanjem vojne v Ukrajini zaostrujejo in vplivajo na poslabšanje gospodarskih obetov v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah. Za letos v Jesenski napovedi na UMAR predvidevamo 5-odstotno rast BDP, kar je za 0,8 o. t. več kot smo napovedali spomladi, predvsem zaradi višje…
Poročilo o razvoju 2022
Slovensko gospodarstvo je v letu 2021, ob podpori obsežnih vladnih ukrepov, hitro okrevalo, kar je ohranilo razmeroma stabilen materialni in finančni položaj prebivalstva. Breme epidemije, ki ga je prevzela država, pa se je odrazilo v visokem javnofinančnem primanjkljaju in povečanju dolga sektorja država, zlasti v letu 2020. Glavni izziv ostaja zmanjšanje razvojne vrzeli za povprečjem EU.…
Jure Povšnar, Tina Golob Šušteršič, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Mateja Kovač, Ana Vidrih: Analiza poslovanja slovenskih gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2020
Dodana vrednost gospodarskih družb je v letu 2020 pomenila okoli 59 % dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva in se je zaradi zaostrenih razmer ob epidemiji malo zmanjšala, medtem ko se je precej bolj poslabšal poslovni rezultat. Neto čisti dobiček gospodarskih družb je upadel za skoraj 40 %, a je še vedno precej presegal nizke ravni v ekonomski in finančni krizi po letu 2008, zlasti…
Poročilo o produktivnosti 2021
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj smo v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravili tretje Poročilo o produktivnosti. Tudi letošnjo vsebino je, v luči gospodarskega okrevanja, zaznamovala korona kriza. Izpostavljamo vpliv epidemije covid-19 na finančno stanje podjetij in v tej povezavi pomen interventnih ukrepov. Podrobneje smo analizirali, katera so najhitreje rastoča…
Ekološki odtis v statističnih regijah Slovenije
Ekološki odtis, ki ga izračunava Global Footprint Network (Omrežje za globalni ekološki odtis), je sintezni kazalnik trajnostnega razvoja. Pove nam, koliko naravnih virov in biosistemskih storitev je potrebnih za vzdrževanje obstoječega načina življenja. Potrebe po naravnih virih se ob hitrem gospodarskem razvoju že desetletja strmo povečujejo, zato bo v prihodnje treba bolj upoštevati…