Socialna vključenost in družbeni razvoj
Visoka vključenost mladih v izobraževanje in majhna dohodkovna neenakost pomembno prispevata k enakim možnostim participacije prebivalcev v družbi in na trgu dela. Na drugi strani je udeležba odraslih v izobraževanje in usposabljanje ter vključenost brezposelnih v aktivne politike zaposlovanja nizka. Kljub socialnim transferjem se velik delež gospodinjstev in ranljivih skupin sooča z revščino in socialno izključenostjo ter stanovanjsko prikrajšanostjo. Zaradi starajočega se prebivalstva se že vrsto let kaže tudi nevzdržnost pokojninskega sistema ter zaostanek v razvoju storitev oskrbe na domu. Najresnejši izziv pa predstavljajo dolge čakalne dobe in pomanjkanje kadra v zdravstvenem sistemu.
Kazalniki rodnosti v Sloveniji
Rodnost je ena izmed treh ključnih komponent demografskega razvoja. V preteklem stoletju so družbene spremembe povzročile večje spremembe rodnostnega obnašanja, stopnja rodnosti se je zmanjšala, ženske pa so ob rojstvu otrok postajale vse starejše. Manjše število rojstev privede do manj žensk v rodni dobi, kar se spet kaže v manjših prihodnjih generacijah.
V Sloveniji so se v 100 letih generacije…
Vpliv razmer na trgu dela na zaposlovanje oseb z invalidnostmi in kakovost njihovega življenja
Po zadnjih ocenah Eurostata vsak četrti odrasel prebivalec EU živi z eno od oblik invalidnosti, kar pomeni 101 milijon ljudi. Članice EU so kot pogodbenice Konvencije o pravicah invalidov in s sprejetjem nove Evropske strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 ter evropskega stebra socialnih pravic problematiko oseb z invalidnostmi uvrstile med prednostne naloge EU.
Gibanja na trgu…
Dostopnost osnovnih storitev
Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so leta 2017 na vrhu v Göteborgu oblikovali evropski steber socialnih pravic (ESSP), kot odziv na posledice finančne in gospodarske krize (2008–2013), ki so negativno vplivale na kakovost življenja prebivalcev v Evropski uniji. ESSP temelji na 20 načelih, ki so vodilo za vzpostavitev močne, socialne, pravične in vključujoče Evrope. V prispevku smo…
Poročilo o razvoju 2024
V Sloveniji sta močnemu pokovidnemu odboju gospodarstva, ki je bilo ob okrevanju v trgovinskih partnericah izdatno podprto tudi z ukrepi fiskalne politike, v razmerah energetske krize v letih 2022 in 2023 sledila umiritev gospodarske rasti ter vzpon inflacije. Vpliv rastočih stroškovnih pritiskov na konkurenčnost in zmanjšane kupne moči prebivalstva so blažili ukrepi podpore podjetjem in…
Stanje na področjih Strategije dolgožive družbe
Vlada Republike Slovenije je leta 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe, ki je podala usmeritve za oblikovanje ukrepov odzivanja na demografske spremembe. Strategija dolgožive družbe je predvidevala tudi izdelavo akcijskega načrta za uresničevanje, vendar doslej še ni bil pripravljen. Namen tega prispevka je na podlagi novejših podatkov ponovno opozoriti na posledice demografskih gibanj in…
Poročilo o razvoju 2023
Slovensko gospodarstvo je ob podpori ekspanzivno naravnane fiskalne politike po epidemiji hitro okrevalo. BDP na prebivalca po kupni moči je lani dosegel 92 % povprečja EU, kar je največ doslej. Ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno ublažili vpliv obeh kriz na socialni in materialni položaj prebivalstva. Javnofinančni položaj se je po umiku ukrepov za…
Poročilo o razvoju 2022
Slovensko gospodarstvo je v letu 2021, ob podpori obsežnih vladnih ukrepov, hitro okrevalo, kar je ohranilo razmeroma stabilen materialni in finančni položaj prebivalstva. Breme epidemije, ki ga je prevzela država, pa se je odrazilo v visokem javnofinančnem primanjkljaju in povečanju dolga sektorja država, zlasti v letu 2020. Glavni izziv ostaja zmanjšanje razvojne vrzeli za povprečjem EU.…
Evropski steber socialnih pravic, Slovenija 2000–2020
Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so leta 2017 na socialnem vrhu v Göteborgu razglasili evropski steber socialnih pravic (ESSP), da bi se s primernimi, dostopnimi in finančno vzdržnimi sistemi socialne zaščite ter ustreznimi politikami trga dela in enakih možnosti zvišali socialni standardi v državah članicah EU za večjo blaginjo Evropejcev. ESSP temelji na 20 načelih s treh…
Poročilo o razvoju 2021
Poročilo o razvoju – publikacija, ki jo vsako leto pripravimo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj in ki spremlja uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030 – prinaša pomembna priporočila razvojni politiki. Kratkoročne prednostne naloge ekonomske politike so še naprej precej povezane s preprečevanjem širjenja bolezni covid-19 in blaženjem njenih družbeno-gospodarskih posledic. Ti…
Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize in konjunkture
Leta 1995 je Slovenija uvedla minimalno plačo, ki je predstavljala minimalno plačilo za polni delovni čas in je ob uvedbi zajemala vse dodatke k plači. Del dodatkov k plači se je izločil s spremembo zakona leta 2016, vsi pa z letom 2020. Večkrat se je spremenil tudi zakonski način določanja vsakoletnega usklajevanja minimalne plače. V obdobju 2008–2013 je imela Slovenija najvišjo realno rast…