Demografske spremembe in trg dela
Naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, pomembno vpliva na povečanje izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in druge s staranjem povezane izdatke. Staranje prebivalstva med drugim zahteva spremembe na področju socialnega varstva, zaposlovanja in odzive politik na številnih drugih področjih, kot na primer prilagoditev okolja in storitev starejšim. Demografska gibanja pomembno in vedno izraziteje vplivajo tudi na trg dela, poleg naraščajočega vpliva pomanjkanja delovne sile. Trg dela ima osrednjo vlogo pri določanju gospodarskega in družbenega napredka. Med njegove glavne makroekonomske kazalnike spadajo zaposlenost, brezposelnost in plače, ki so ključni za zagotavljanje blaginje prebivalstva.
Poročilo o razvoju 2024
V Sloveniji sta močnemu pokovidnemu odboju gospodarstva, ki je bilo ob okrevanju v trgovinskih partnericah izdatno podprto tudi z ukrepi fiskalne politike, v razmerah energetske krize v letih 2022 in 2023 sledila umiritev gospodarske rasti ter vzpon inflacije. Vpliv rastočih stroškovnih pritiskov na konkurenčnost in zmanjšane kupne moči prebivalstva so blažili ukrepi podpore podjetjem in…
Razlike v plačah med javnim in zasebnim sektorjem ter plačna premija
Analiza pokaže, da je v Sloveniji povprečna plača v javnem sektorju, podobno kot v drugih državah, višja kot v zasebnem sektorju. V obdobju 2005−2022 je bila povprečna plača v javnem za približno četrtino višja od povprečne plače v zasebnem sektorju.
Na razliko v višini povprečne plače v javnem in zasebnem sektorju vplivajo razlike v demografski in zaposlitveni strukturi zaposlenih, na primer…
Poročilo o produktivnosti 2023
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj smo v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravili peto Poročilo o produktivnosti.
Ugotavljamo, da so na makro ravni premiki pri produktivnosti skromni, saj se je v letu 2022 zaostanek za povprečjem EU celo povečal. A hkrati Slovenija ne samo ohranja svojo konkurenčno prednost na področjih, kjer je tradicionalno močna, na primer pri…
Stanje na področjih Strategije dolgožive družbe
Vlada Republike Slovenije je leta 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe, ki je podala usmeritve za oblikovanje ukrepov odzivanja na demografske spremembe. Strategija dolgožive družbe je predvidevala tudi izdelavo akcijskega načrta za uresničevanje, vendar doslej še ni bil pripravljen. Namen tega prispevka je na podlagi novejših podatkov ponovno opozoriti na posledice demografskih gibanj in…
Projekcije EUROPOP2023 in demografska slika Slovenije
Eurostat je konec marca 2023 objavil nove projekcije prebivalcev do leta 2100. Projekcije pomenijo predviden prihodnji demografski razvoj ob določenih predpostavkah in ne predstavljajo napovedi, pomembne pa so predvsem z vidika analiziranja izzivov, ki jih povzroča spreminjanje starostne strukture prebivalcev in uvajanja potrebnih ter pravočasnih odzivov politik in prilagoditev sistemov. V…
Delovni čas in opravljene delovne ure v luči možnega skrajšanja
V zadnjih 150 letih je prišlo do skrajšanja delovnega časa, kar po mnenju nekaterih strokovnjakov predstavlja porazdeljevanje učinkov, ki jih prinaša višja produktivnost zaradi tehnološkega napredka. V večini držav je bilo leta 2021 zakonsko določeno maksimalno tedensko število delovnih ur 40, izjema je Francija s 35 urami. Dejansko število opravljenih delovnih ur se med državami razlikuje, na kar…
Poročilo o razvoju 2023
Slovensko gospodarstvo je ob podpori ekspanzivno naravnane fiskalne politike po epidemiji hitro okrevalo. BDP na prebivalca po kupni moči je lani dosegel 92 % povprečja EU, kar je največ doslej. Ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno ublažili vpliv obeh kriz na socialni in materialni položaj prebivalstva. Javnofinančni položaj se je po umiku ukrepov za…
Kakšen je obseg razpoložljivih kapacitet na trgu dela?
V analizi preverimo obseg izkoriščenosti domačih kapacitet na trgu dela, kar je pomembna informacija v trenutnih razmerah velikega pomanjkanja delovne sile. To naredimo s pomočjo stopnje brezposelnosti, ki je običajni kazalnik obsega razpoložljivosti delovne sile, in dveh alternativnih ter kompleksnejših kazalnikov: indeksa podzaposlenosti, ki vključuje preference delovno aktivnih oseb po…
Ali sektorske kolektivne pogodbe lahko vplivajo na agregatno rast plač v luči visoke inflacije?
V analizi skušamo odgovoriti na vprašanje, ali lahko kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti zasebnega sektorja, ki določajo osnovne plače delavcev, v trenutnih razmerah visoke rasti cen preko indeksacije predstavljajo tveganje za višjo agregatno rast plač, s tem pa na nastanek še dodatnih pritiskov na končne cene proizvodov in storitev. V ta namen pregledamo, katere kolektivne pogodbe vsebujejo…
Gibanje plač v državah EU v obdobju 2015–2021
V obdobju 2015–2019 so se plače v skoraj vseh državah realno povečevale, največja so bila povišanja v državah z nižjimi plačami in velikimi povečanji zakonsko določene minimalne plače. Z izbruhom epidemije leta 2020 so se plače v nekaterih državah znižale predvsem v zasebnem sektorju, na kar so vplivali tudi ukrepi za ohranjanje delovnih mest. V letu 2021 so bile države sicer bolj zadržane pri…