Kratke analize
Kratke analize so tematske avtorske objave. Obravnavajo aktualne vsebine, ki zaslužijo večjo pozornost in zanimajo širšo javnost. Običajno se nanašajo na objavljene kazalnike in dokumente ali pa gre za spremljanje učinkov aktualnih dogodkov. Avtorji prispevkov so strokovnjaki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Zasebna potrošnja pred in med epidemijo covid-19
V analizi prikazujemo gibanje in dejavnike potrošnje gospodinjstev (zasebne potrošnje), ki je pomemben sestavni del bruto domačega proizvoda. Pregled vključuje obdobje od izbruha finančne in gospodarske krize v letu 2008 do začetka leta 2021. Zasebna potrošnja se je v prvih letih finančne krize…
Kriza in insolventnost poslovnih subjektov
Izbruh pandemije covid-19 v letu 2020 je izrazito vplival na svetovno gospodarsko aktivnost, pri čemer slovensko gospodarstvo ni bilo izvzeto. Sedanje poslabšanje gospodarskih razmer je v določeni meri podobno tistemu v obdobju 2008-2009, ko je svet zajela najhujša finančno-gospodarska kriza od…
Izpostavljenost podjetniškega sektorja plačilni nesposobnosti v letu 2020
Izpostavljenost podjetniškega sektorja plačilni nesposobnosti se je v letu 2020 z nastopom koronavirusne krize precej povečala. Njeno povečanje uspešno blažijo ugodni pretekli poslovni rezultati podjetniškega sektorja – visoka donosnost, likvidnost in nizka zadolženost ter številni razmeroma zgodaj…
Vpliv epidemije na trg dela
Izbruh epidemije covid-19 je ob strogih ukrepih za njeno zajezitev v drugem četrtletju 2020 povzročil močan padec gospodarske aktivnosti. Čeprav so številne države sprejele ukrepe za ohranjanje delovnih mest, so se podjetja odzvala tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih, predvsem zaposlenih z…
Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji in EU v luči spremljanja prizadevanj za njihovo zmanjševanje
V Sloveniji so se izpusti toplogrednih plinov, ki so eden osnovnih kazalnikov uspešnosti podnebne politike, v gospodarski in finančni krizi do leta 2014 pričakovano zniževali, se nato nekoliko zvišali in v obdobju 2016–2018 ostali na približno isti ravni. V letu 2018, ki je leto z zadnjimi…
Predelovalne dejavnosti v Sloveniji in EU med prvim valom epidemije COVID-19
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in v EU se je spomladi 2020 ob prvem valu epidemije COVID-19 in sprejetih zajezitvenih ukrepih močno znižala in se do sredine tretjega četrtletja še ni vrnila na ravni pred epidemijo. Prerez po panogah predelovalnih dejavnosti pokaže za Slovenijo…
Plačna vrzel in neenakosti spolov v Sloveniji
Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta v Göteborgu razglasili Evropski steber socialnih pravic (ESSP). Steber opredeljuje dvajset načel in pravic na treh temeljnih področjih, ki obravnavajo trg dela in mreže socialne varnosti. Drugo…
Zadolženost podjetniškega sektorja
Zadolženost za večino podjetij ne predstavlja več tako velikega omejitvenega dejavnika, kot ga je pred dobrim desetletjem z nastopom finančne krize. Podjetniški sektor se je v obdobju 2009 – 2019 vidno razdolžil in kljub prvim znakom krepitve zadolženosti v zadnjih treh letih, po večini kazalnikov…
Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji
Desetletje okrevanja slovenskega gospodarstva, ki je večinoma že nadomestilo izgube iz finančno-gospodarske krize v letih 2008-2009, je v začetku leta 2020 doletela nova kriza, ki jo je povzročila epidemija Covid-19 in je zaostrila likvidnostne razmere v gospodarstvu. Plačilna sposobnost poslovnih…
Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize in konjunkture
Leta 1995 je Slovenija uvedla minimalno plačo, ki je predstavljala minimalno plačilo za polni delovni čas in je ob uvedbi zajemala vse dodatke k plači. Del dodatkov k plači se je izločil s spremembo zakona leta 2016, vsi pa z letom 2020. Večkrat se je spremenil tudi zakonski način določanja…