Grafi tedna od 26. do 30. maja 2025: gospodarska klima, cene življenjskih potrebščin, prihodek v trgovini in drugi grafi
Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja ob mesečno nespremenjenih cenah nekoliko izraziteje upočasnila, za 0,5 o. t. na 1,8 %. K nižji inflaciji so največ prispevale medletno nižje cene v skupini prevoz ter upočasnjena rast cen v skupini oblačila in obutev. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja…
Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025
Visoka kakovost življenja ob precejšnjem zaostanku pri produktivnosti, ki zahteva pospešen prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev ustvarjalne dolgožive družbe in institucionalnega okolja
…Vlada ponovno imenovala Majo Bednaš za vršilko dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj
Vlada RS je na današnji seji s 6. junijem 2025 za vršilko dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj znova imenovala Majo Bednaš. Njen mandat je omejen do imenovanja novega direktorja ali direktorice, vendar največ za tri mesece, to je najdlje do 5. septembra…
Grafi tedna od 19. do 23. maja 2025: cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev in povprečna bruto plača na zaposlenega
Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je aprila nekoliko upočasnila (na 1 %). Rast je bila enaka tako na domačem kot na tujih trgih. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila marca nekoliko višja (6,6 %) kot januarja in februarja, predvsem zaradi višje rasti v zasebnem sektorju (6,3 %).
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Gospodarska rast se bo letos okrepila na 2,1 %, kar je nekoliko manj, kot smo pričakovali jeseni. K višji rasti BDP bo letos ključno prispevala domača potrošnja, zlasti nadaljnja rast zasebne potrošnje, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje investicij po lanskem upadu. V prihodnjih dveh letih pričakujemo nekoliko višjo rast aktivnosti. Povprečna inflacija bo letos 2,3-odstotna; rast cen bo umirjena v večini skupin, pri storitvah bo še naprej presegala skupno rast cen. V odsotnosti šokov se bo inflacija po letu 2025 nekoliko znižala in se gibala okoli 2 %.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)

2025 | 2026 |
Bruto domači proizvod | 70,3 | 73,9 |
Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.868 | 34.468 |
Inflacija | 2,3 | 2,3 |
Trg dela
Na trg dela poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo demografske spremembe. Ob visoki doseženi ravni zaposlenosti in pomanjkanju delovne sile bo v razmerah zmerne gospodarske rasti rast zaposlenosti letos 0,1-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa 0,4 oz. 0,5-odstotna. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na manjše število registriranih brezposelnih bo poleg prehoda v aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oz. upokojitev.
Zaposlenost
(rast v %)

2025 | 2026 |
Registrirani brezposelni | 45,4 | 44,8 |
Registrirana brezposelnost | 4,6 | 4,5 |
Anketna brezposelnost | 3,7 | 3,7 |
Mednarodna menjava
S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja letos in v naslednjih letih pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo. Po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju opazno umirila, bo rast blagovnega izvoza v večji meri sledila rasti tujega povpraševanja, rast izvoza storitev pa se bo še pospešila. Presežek tekočega računa plačilne bilance je lani ostal visok, v obdobju 2025−2027 se bo postopoma zniževal.
Izvoz
(realna rast v %)

2025 | 2026 |
Uvoz | 2,7 | 3,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 3,1 | 2,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 4,4 | 3,9 |
Razvoj tekočega računa plačilne bilance Slovenije
Plačilna bilanca je pomemben kazalec razvoja ekonomskih odnosov s tujino. Prek blagovne in storitvene menjave ter finančnih tokov povezuje mednarodno okolje z domačo ekonomsko aktivnostjo. Namen prispevka je analiza…

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.