UMAR vabi: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025
Vabimo vas k prijavi na predstavitev publikacije Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025, ki smo jo pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025
Visoka kakovost življenja ob precejšnjem zaostanku pri produktivnosti, ki zahteva pospešen prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev ustvarjalne dolgožive družbe in institucionalnega okolja
…Grafi tedna od 21. do 25. aprila 2025: gospodarska klima in povprečna bruto plača na zaposlenega
Vrednost kazalnika gospodarske klime je aprila, ob poglobitvi negotovosti v mednarodnem gospodarskem okolju, nekoliko upadla. K padcu sta prispevala nižja kazalnika zaupanja potrošnikov in v trgovini na drobno. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila tudi februarja višja kot ob koncu lanskega leta, kar je predvsem posledica višje rasti v javnem sektorju ob uveljavitvi novega plačnega sistema; v zasebnem sektorju se je medletna rast nekoliko umirila, kar je lahko povezano z manjšimi pritiski s trga dela in tudi manjšim povečanjem minimalne plače od lanskega.
Grafi tedna od 14. do 18. aprila 2025: število delovno aktivnih oseb, aktivnost v gradbeništvu, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev in drugi grafi
Število delovno aktivnih oseb je po upadu konec lanskega leta v prvih dveh mesecih letos ostalo na podobni ravni (desez.). Umirjanje zaposlovanja lahko povezujemo s pomanjkanjem delovne sile in povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju. Gradbena aktivnost se je februarja znižala, tudi medletno je bila nižja (za desetino), najbolj v gradnji inženirskih objektov. Drugič zapored je bilo medletno nižje tudi število delovno aktivnih v gradbeništvu (februarja za 1,4 %). Medletna rast cen…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Gospodarska rast se bo letos okrepila na 2,1 %, kar je nekoliko manj, kot smo pričakovali jeseni. K višji rasti BDP bo letos ključno prispevala domača potrošnja, zlasti nadaljnja rast zasebne potrošnje, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje investicij po lanskem upadu. V prihodnjih dveh letih pričakujemo nekoliko višjo rast aktivnosti. Povprečna inflacija bo letos 2,3-odstotna; rast cen bo umirjena v večini skupin, pri storitvah bo še naprej presegala skupno rast cen. V odsotnosti šokov se bo inflacija po letu 2025 nekoliko znižala in se gibala okoli 2 %.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)

2025 | 2026 |
Bruto domači proizvod | 70,3 | 73,9 |
Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.868 | 34.468 |
Inflacija | 2,3 | 2,3 |
Trg dela
Na trg dela poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo demografske spremembe. Ob visoki doseženi ravni zaposlenosti in pomanjkanju delovne sile bo v razmerah zmerne gospodarske rasti rast zaposlenosti letos 0,1-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa 0,4 oz. 0,5-odstotna. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na manjše število registriranih brezposelnih bo poleg prehoda v aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oz. upokojitev.
Zaposlenost
(rast v %)

2025 | 2026 |
Registrirani brezposelni | 45,4 | 44,8 |
Registrirana brezposelnost | 4,6 | 4,5 |
Anketna brezposelnost | 3,7 | 3,7 |
Mednarodna menjava
S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja letos in v naslednjih letih pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo. Po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju opazno umirila, bo rast blagovnega izvoza v večji meri sledila rasti tujega povpraševanja, rast izvoza storitev pa se bo še pospešila. Presežek tekočega računa plačilne bilance je lani ostal visok, v obdobju 2025−2027 se bo postopoma zniževal.
Izvoz
(realna rast v %)

2025 | 2026 |
Uvoz | 2,7 | 3,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 3,1 | 2,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 4,4 | 3,9 |
Razvoj tekočega računa plačilne bilance Slovenije
Plačilna bilanca je pomemben kazalec razvoja ekonomskih odnosov s tujino. Prek blagovne in storitvene menjave ter finančnih tokov povezuje mednarodno okolje z domačo ekonomsko aktivnostjo. Namen prispevka je analiza…

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.