Blagovni izvoz se je, po večmesečnem upadanju, julija tekoče povečal, uvoz pa zmanjšal (desez.). K julijski rasti realnega izvoza (1,8 %) je prispevalo precejšnje povečanje izvoza v države izven EU, v katere je izvoz v zadnjih mesecih sicer opazneje nihal. Izvoz v države EU se je v povprečju zmanjšal (opazno v Avstrijo in na Hrvaško, povečal pa v Nemčijo). Povečal se je izvoz večine glavnih skupin proizvodov, nadalje zmanjšal pa izvoz kovin in kovinskih izdelkov. Poleg farmacevtskih proizvodov in strojev ter naprav se je povečal zlasti izvoz vozil, ki sicer v zadnjih mesecih močneje niha. Uvoz blaga se je po rasti v predhodnih dveh mesecih julija zmanjšal (–2,3 %), kar povezujemo predvsem z manjšim uvozom nekaterih proizvodov za vmesno potrošnjo (npr. organskih kemičnih) ter investicijskih proizvodov (vse desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih sedmih mesecih letos izvoz blaga manjši za 0,2 %, uvoz pa večji za 4,1 %.
Šibka aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah še naprej negativno vpliva na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so izvozna naročila v predelovalnih dejavnostih tudi avgusta ostala na zelo nizki ravni. Podjetja v tretjem četrtletju navajajo, da so glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani z negotovimi gospodarskimi razmerami ter nizkim domačim in tujim povpraševanjem. 

Število registriranih brezposelnih oseb se je avgusta drugi mesec zapored malenkost povečalo (za 0,2 % desez.). Ob povečanju priliva iskalcev prve zaposlitve v brezposelnost je bilo po originalnih podatkih konec avgusta brezposelnih 44.307 oseb oz. 1,2 % več kot konec julija. Medletno je bilo število brezposelnih manjše za 0,4 %, kar je manjši upad kot v zadnjih mesecih. Tudi medletni upad dolgotrajno brezposelnih (–8,3 %) in upad brezposelnih, starejših od 55 let (–9,8 %), sta bila nekoliko nižja kot prejšnje mesece. Število brezposelnih mladih (15–29 let) od konca lanskega leta presega ravni izpred leta dni (avgusta jih je bilo medletno 7,9 % več).