Grafi tedna
Grafi tedna od 10. do 14. februarja 2020: obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvo, tekoči račun plačilne bilance
Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti je bila lani ob šibki rasti tujega povpraševanja nizka. Skromna je bila tudi rast aktivnosti v gradbeništvu, ob koncu leta se je sicer nekoliko okrepila gradnja stavb. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je lani nadalje povečal.
Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, december 2019
![](/fileadmin/_processed_/3/2/csm_predelovalne_dejavnosti_4dfb35c60c.png)
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je, po rasti v prvem četrtletju, do konca lanskega leta ostala na podobni ravni. Po krepitvi v prvih treh četrtletjih se je v zadnjem zmanjšala proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki so v letu 2019 sicer največ prispevale k medletno višji proizvodnji predelovalnih dejavnosti. Proizvodnja IKT opreme in farmacevtske industrije sta bili v povprečju leta medletno večji za okoli desetino. Proizvodnja v ostalih skupinah panog po tehnološki zahtevnosti je skozi leto ostala blizu ravni dosežene po rasti na začetku leta. V primerjavi z letom 2018 je bila njihova proizvodnja v povprečju višja za okoli 2,5 %. Skromna rast je bila predvsem odsev šibke rasti industrijske proizvodnje v trgovinskih partnericah, kar je vplivalo zlasti na panoge, ki proizvajajo proizvode za vmesno porabo.
Gradbeništvo, december 2019
![](/fileadmin/_processed_/4/4/csm_gradbenistvo_5d42f16498.png)
Aktivnost v gradbeništvu se je po znižanju sredi lanskega leta v zadnjem četrtletju ponovno povečala, a ostala nižje kot leto pred tem. Okrepila se je v gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in presegla raven iz predhodnega leta. V gradnji inženirskih objektov pa se je proti koncu leta umirila in bila tudi medletno nižja.
Nove pogodbe in zaloga pogodb so se v prvi polovici lanskega leta znižale, zaloga pogodb se je v drugi polovici leta okrepila, nove pogodbe pa ob znatnih nihanjih nadalje znižale.
Tekoči račun plačilne bilance, december 2019
![](/fileadmin/_processed_/e/1/csm_placilna_bilanca_5fedb611b1.png)
Presežek tekočega računa plačilne bilance, ki ga ima Slovenija od leta 2012, je lani znašal 3,2 mrd EUR (6,5 % BDP) in je bil najvišji doslej. Na postopno rast presežka je ob rasti tujega povpraševanja v celotnem obdobju vplivala predvsem rast presežka v blagovni menjavi ter rast presežka v storitveni menjavi, zlasti transporta. Visok presežek tekočih transakcij, ki je posledica obsežnega varčevanja ob še vedno razmeroma nizki ravni domačih investicij, se odraža v povečanju terjatev in znižanju obveznosti do tujine. Neto finančna pozicija Slovenije do tujine se zato od leta 2013 postopoma izboljšuje.