BDP je bil v lanskem letu realno višji za 1,6 %; rast gospodarske aktivnosti se je v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko okrepila (0,6 % četrtletno, desez.). Izvozna gibanja so bila lani precej spodbudnejša od pričakovanih. Skupni izvoz blaga in storitev je bil višji za 3,2 %. Rast skupnega uvoza (3,9 %) je bila višja od rasti izvoza, kar je vplivalo na negativen prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP (–0,4 o. t.). Rast zasebne potrošnje gospodinjstev (1,6 %) je bila podprta z višjo realno rastjo bruto razpoložljivega dohodka, ob visoki ravni zaposlenosti ter razmeroma visoki realni rasti plač in socialnih transferjev. Rast državne potrošnje je bila lani pričakovano visoka (8,5 %). Na visoko rast je metodološko vplivalo preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, pa tudi izdatki, povezani s popoplavno obnovo, okrepila se je tudi rast zaposlenosti v sektorju država. Investicije so se v zadnjem četrtletju tekoče nekoliko povečale, v celem letu pa so bila gibanja precej pod pričakovanji. Investicije v osnovna sredstva so lani upadle za 3,7 %. Zmanjšal se je obseg gradbenih investicij, zlasti v prvih treh četrtletjih, kar povezujemo tudi z upadom državnih investicij.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, po krčenju v predhodnih dveh, v zadnjem četrtletju leta 2024 povečala (desez.), po medletnem padcu v prvi polovici leta je bila v drugi medletno večja. V zadnjem četrtletju se je tekoče močneje okrepila proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog (desez.), v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023 je bila večja za okoli 12 %. V srednje tehnološko zahtevnih panogah je proizvodnja ostala podobna kot četrtletje prej, medletno je bila večja za okoli 1 %. Večja kot pred letom je bila tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah. V povprečju leta je bila rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti 1,2-odstotna (del. dnem prilagojeno). Najbolj je po padcu med energetsko krizo zrasla proizvodnja energetsko intenzivnih panog (z izjemo proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov), ki pa še zaostaja za ravnjo iz leta 2021. Precej se je povečala tudi proizvodnja kovinskih izdelkov ter proizvodnja el. naprav. Nadalje pa je upadla proizvodnja motornih vozil in (pol)prikolic. Manjša je bila tudi proizvodnja drugih strojev in naprav ter nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panog (najbolj v pohištveni industriji in usnjarstvu).

Gradbena aktivnost se je proti koncu lanskega leta okrepila (desez.), a bila v celotnem letu 2024 precej nižja kot leto pred tem. Gradbena aktivnost, ki se je lani do jeseni postopoma zniževala, se je v zadnjem četrtletju okrepila za 9 % (desez.). Skupno v letu 2024 pa se je znižala za 9 %. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 13 %) in v gradnji stavb (za 12 %), najmanj pa v specializiranih gradbenih delih (za 3 %). Nižja aktivnost v gradbeništvu je (med drugim) povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili lani za 9 % nižji kot leto pred tem, odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, pa so bili nižji za kar 25 %. 
 

Presežek na tekočem računu se je v letu 2024 povečal za 426 mio EUR, na 3,3 mrd EUR. K temu je največ prispeval večji saldo blagovne menjave, saj se je izvoz blaga nominalno povečal bolj kot uvoz. K spremembi nominalnega blagovnega salda (247 mio EUR) so pozitivno prispevali pogoji menjave (385 mio EUR), količinska gibanja pa so imela negativen vpliv 
(–138 mio EUR). Storitveni presežek je ostal visok, povečal se je predvsem v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev, deloma pa tudi v menjavi nekaterih na znanju temelječih storitev (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, finančne storitve ter storitve raziskav in razvoja). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil manjši, predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter večjih neto prejetih obresti iz tujine. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je večinoma izhajal iz več neto prejetih transferjev zasebnega sektorja.