Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po precejšnjem skrčenju v marcu aprila povečala in približala ravnem iz prvih dveh mesecev leta. Proizvodnja se je okrepila predvsem v tehnološko zahtevnejših panogah, v tehnološko manj zahtevnih pa so ravni proizvodnje aprila še zaostajale za tistimi iz začetka leta. V primerjavi z aprilom lani je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti večja za 8,2 % (ob 3 delovnih dneh več), v prvih štirih mesecih pa (ob velikih mesečnih nihanjih) podobna kot v enakem obdobju leto prej. Medletno manjša je ostala proizvodnja v energetsko intenzivnih kemični industriji in proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah. Manjša je bila tudi proizvodnja drugih strojev in naprav.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del aprila znižala in bila tudi medletno nižja. Po visoki rasti v začetku lanskega leta, se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno zniževala. Aprila je bila tako za 5 % nižja kot aprila lani. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 8 %), upadla je tudi v gradnji stavb in specializiranih gradbenih delih. 
Nekateri drugi podatki kažejo na rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila aprila aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 4 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 9 o. t. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih višji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 3,1 mrd EUR (4,7 % ocenjenega BDP). K zvišanju je največ prispevalo izboljšanje blagovnega salda, saj je uvoz upadel bolj kot izvoz. Storitveni presežek se je povečal zlasti v menjavi storitev predelave blaga ter transportnih, gradbenih in finančnih storitev. K izboljšanju salda tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter večjih neto prejetih obresti BS na vloge, ki jih ima na računih v tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz več prejetih transferjev zasebnega sektorja (odškodnine neživljenjskega zavarovanja) in tudi več prejetih transferjev državnega sektorja iz tujine (sredstva za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU).

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila maja medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Ob enakem številu delovnih dni je bila industrijska poraba maja medletno nižja za 4,1 %, enako poraba malih poslovnih odjemalcev . Poraba gospodinjstev je bila maja tako kot zadnjih nekaj mesecev medletno nižja (za 7,5 %), na kar so lahko vplivale tudi višje končne cene elektrike zaradi višje omrežnine, drugačnega načina obračunavanja porabe (90 : 10) in višjega DDV.