BDP se je v zadnjem lanskem četrtletju, po močnem upadu v tretjem, tekoče povečal za 0,8 %; medletna rast (0,2 %) se je občutno umirila. V celem letu 2022 je bil BDP višji za 5,4 %. Razmere so se proti koncu leta poslabšale zlasti v izvoznem delu gospodarstva. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je bila v zadnjem četrtletju nižja kot pred letom, upadla je zlasti v energetsko intenzivnejših panogah, medletno nižji je bil tudi blagovni izvoz. Upočasnila se je tudi rast storitvenega izvoza, na katerega je od spomladi ugodno vplivalo predvsem pokovidno okrevanje v turizmu. V celem letu je rast uvoza presegla rast izvoza, kar je prispevalo k negativnemu prispevku salda menjave s tujino. Investicijska dejavnost je ob visoki gradbeni aktivnosti tudi v zadnjem četrtletju ostala razmeroma močna. S padanjem zaupanja potrošnikov, ki se je začelo spomladi in je bilo povezano z negotovostjo glede energetske in prehranske krize ter zmanjševanjem kupne moči, se je trošenje gospodinjstev do konca leta umirilo, v primerjavi z letom prej pa je rast ostala visoka. Državna potrošnja je bila, podobno kot v tretjem, tudi v zadnjem četrtletju nižja kot pred letom, predvsem zaradi znatno nižjih izdatkov za obvladovanje epidemije.

Po desetih letih se je presežek tekočega računa leta 2022 prevesil v primanjkljaj (449,6 mio EUR ali 0,8 % BDP). Ob močnem domačem povpraševanju in poslabšanih pogojih menjave je k občutnemu znižanju salda tekočega računa največ prispeval blagovni saldo. Povečal pa se je storitveni presežek, ki je bil višji v vseh segmentih storitvene menjave, zlasti v menjavi potovanj, saj so se prilivi od potovanj tujih turistov v Slovenijo povečali precej bolj (za 1,2 mrd EUR) kot izdatki domačega prebivalstva za potovanja v tujino (za 0,5 mrd EUR). Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili višji kot pred letom. Primanjkljaj primarnih dohodkov se je povečal predvsem zaradi več plačanih carin v proračun EU (uvoz električnih vozil za trg EU preko Luke Koper), poleg tega so bile nižje tudi prejete subvencije iz proračuna EU. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz višjih transferjev državnega in zasebnega sektorja v tujino. Z vidika varčevalno-investicijske vrzeli je k zmanjšanju salda tekočega računa razmeroma več prispevalo nižje bruto varčevanje, predvsem gospodinjstev, okrepila pa se je tudi investicijska aktivnost.

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila decembra 2022 gradbena aktivnost znatno višja kot leto prej. Po močni okrepitvi v začetku leta 2022 je vrednost del v nadaljevanju ostala na podobni ravni, proti koncu leta pa se je nadalje povečala in bila decembra za 74 % višja kot decembra 2021. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, visoka je bila tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. 
Nekateri drugi podatki pa kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila decembra 2022 aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 6 % višja kot leto pred tem. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala kar 68 o. t. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujeta tako visoke rasti. V dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila proizvodnja decembra 2022 1 % nižja kot decembra 2021, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 8 % nižja.
 
 

Decembra lani je bila medletna rast števila delovno aktivnih 2-odstotna, kar je podobno kot prejšnje mesece. Najvišja je bila v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih najbolj povečalo glede na začetek leta 2019. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek decembra 76 %, kar je malenkost manj kot v prejšnjih dveh mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil najvišji doslej – 14,2 %, medletno pa je bil višji za 1,3 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju lanskega leta je bilo število delovno aktivnih za 2,4 % višje kot leta 2021.

V prvi polovici februarja je bila ob nizkih temperaturah poraba plina le za kak odstotek manjša od primerljive v prejšnjih letih. Poleg prilagoditev dela industrije na visoke cene plina z njegovo manjšo porabo v proizvodnih procesih ter ukrepov Vlade za spodbujanje varčnejše rabe, tudi vreme pomembno vpliva na obseg porabe plina (v rekordno toplem lanskem oktobru je bila na primer poraba plina za več kot petino nižja od prejšnjih let). Po podatkih Eurostata so v povprečju države EU od avgusta do novembra porabo znižale bolj od Slovenije, za okoli 20 % glede na preteklo petletno obdobje (Slovenija za okoli 15 %), kar je skupaj s še vedno razmeroma dobro napolnjenimi skladišči plina dober obet, da EU ne bo imela večjih težav pri oskrbi s plinom. Slovenija je po predhodnih podatkih od 1. avgusta 2022 do 17. februarja 2023 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let porabo plina zmanjšala za 13 %, ali malo manj od priporočil EU o vsaj 15-odstotnem znižanju rabe plina za celotno obdobje od avgusta 2022 do marca 2023.

Januarja je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju, podobno kot že nekaj predhodnih mesecev, medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 4,0 %), po naši oceni zaradi nižje porabe energetsko intenzivnega dela gospodarstva. Medletno nižja (za 2,8 %) je bila tudi poraba gospodinjstev, ocenjujemo, da zaradi varčnejše rabe energije in tudi manj dela na domu, saj smo imeli lani ob tem času izrazit porast okužb s covid-19 in posledično več dela na domu ter bolniških odsotnosti, v veljavi pa so bile tudi karantene. Le malenkost nižja (za 0,7 %) kot pred letom pa je bila januarja poraba malih poslovnih odjemalcev.