Medletna rast števila delovno aktivnih je maja (1,3 %) ostala podobna kot v prvih štirih mesecih in višja kot konec lanskega leta. Letošnji pospešek je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva na začetku leta, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast je ostala najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer je tudi prisoten vpliv omenjene spremembe definicije. K rasti skupnega števila delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil maja 15,8-odstoten, tj. za 1,4 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so v deležu tujih državljanov izstopale gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (34 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %).

Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del maja ostala približno nespremenjena, a bila nižja kot maja lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del na začetku lanskega leta se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno zniževala. Maja letos je bila tako za 7 % nižja kot maja lani. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 10 %), padci pa so bili tudi v gradnji stavb in v specializiranih gradbenih delih. 
Nižji obseg opravljenih gradbenih del je (med drugim) povezan z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih petih mesecih letos sicer nekoliko višji kot v primerljivem obdobju lani (nominalno za 3 %). Odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije pa so bili nižji za kar 24 %.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih višji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 2,9 mrd EUR (4,3 % ocenjenega BDP). K medletno višjemu presežku je največ prispeval blagovni presežek, saj je uvoz upadel bolj kot izvoz. Storitveni presežek je bil v zadnjih dvanajstih mesecih medletno nižji, na kar je vplivalo poslabšanje salda v menjavi potovanj. Izdatki domačega prebivalstva za potovanja v tujino so se namreč povečali precej bolj (za 0,5 mrd EUR) kot prilivi od potovanj tujih turistov v Slovenijo (za 0,2 mrd EUR). Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov pa so bili medletno nižji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi večjih neto prejetih obresti BS na vloge, ki jih ima na računih v tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz več prejetih transferjev državnega sektorja iz tujine (sredstva za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU), kot tudi več prejetih transferjev zasebnega sektorja (odškodnine neživljenjskega zavarovanja).

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v prvem četrtletju 2024 spet nekoliko povečal, obseg železniškega pa zmanjšal. Povečanje obsega cestnih prevozov slovenskih prevoznikov za 3 % je bilo povezano zlasti z rastjo prevoza po tujini, ki se je povečal za skoraj 9 %, medtem ko so se prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), malenkost zmanjšali. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil medletno manjši za 8 %, v primerjavi s prvim četrtletjem 2019 pa za več kot 1 %. Delež prevoza po tujini v skupnih prevozih (okoli 43 %) kljub rahlemu izboljšanju v prvem četrtletju še vedno za nekaj o. t. zaostaja za predkovidnim. Železniški prevoz blaga, ki se je močneje povečal ob koncu lanskega leta, je v prvem četrtletju 2024 upadel (za 6 %) in bil medletno nižji za 3 %, glede na enako četrtletje v letu 2019 pa za skoraj 18 %.