Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 16. do 20. januarja 2023: poraba zemeljskega plina, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev in število delovno aktivnih oseb

Poraba zemeljskega plina je bila ob toplejšem vremenu in prilagoditvah proizvodnje visokim cenam energentov v zadnjih mesecih lanskega leta za okoli 12 % nižja kot v primerljivem obdobju predhodnih let, ob začetku novega leta pa je bilo zmanjšanje porabe še nekoliko večje. Po podatkih Eurostata so bile države EU od avgusta do novembra še nekoliko varčnejše od Slovenije. Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se je decembra še upočasnila, a je ostala visoka. Medletna rast števila delovno aktivnih se je novembra nekoliko upočasnila, a ostala blizu 2 %. Najvišja je bila v gradbeništvu, ki tudi izstopa po precejšnjem pomanjkanju delovne sile in deležu tujih delavcev med zaposlenimi.

V zadnjih dveh mesecih leta 2022 je bila poraba plina za 12 % manjša od primerljive v prejšnjih letih, z novim letom se je ta razlika še povečala. Del industrije se je na visoke cene plina odzval z zmanjšanjem proizvodnje in posledično manjšo porabo, k varčnejši rabi pa naj bi pripomogli tudi ukrepi Vlade. Po podatkih Eurostata so bile države EU od avgusta do novembra še nekoliko varčnejše od Slovenije, saj so v povprečju porabo plina glede na prejšnja leta znižale za okoli 20 %, skandinavske in baltske države tudi za več kot 40 %. Države EU so sredi novembra sicer uspele skoraj v celoti napolniti skladišča plina, napolnjenost pa se zdaj postopoma znižuje. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta 2022 do 20. januarja 2023 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za skoraj 15 %, kar je v skladu s priporočili EU o varčnejši rabi plina za celotno obdobje od avgusta 2022 do marca 2023. 

Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se postopoma upočasnjuje in je decembra znašala 19,3 %. Za razliko od novembra se je tokrat upočasnila rast na tujih trgih (s 16,2 % na 15,3 %), na domačem trgu pa je ostala skoraj nespremenjena (s 23,2 % se je zvišala na 23,3 %). Ob umirjanju gospodarske aktivnosti se še naprej upočasnjuje rast cen v skupini surovin (19,4 %), nekoliko pa je bila nižja tudi rast cen proizvodov za investicije (10,2 %). Rast cen energentov se je ohranila okrog doseženih ravni (180 %). Še naprej pa se krepi rast cen proizvodov za široko porabo (14,3 %), zlasti netrajnega blaga (15 %), rast cen trajnega blaga pa se je nekoliko upočasnila (11,7 %). 

Medletna rast števila delovno aktivnih je bila novembra 1,9-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Najvišja je bila v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti števila delovno aktivnih je največ prispevalo zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je prispevek novembra ostal 77 %. Enak kot prejšnji mesec je bil delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi – 13,8 %, medletno pa se je povečal za 1,3 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju prvih enajstih mesecev je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 2,5 %.