Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile februarja prvič po več kot enem letu zniževanja medletno višje za 0,5 %. Poleg mesečne 0,4-odstotne rasti je k temu prispevala tudi nižja osnova. Cene so bile na medletni ravni višje na domačem (0,2 %) in nekoliko bolj tudi na tujih trgih (0,9 %). Po namenskih skupinah so bile cene medletno višje pri blagu za široko porabo, kjer precej izstopa netrajno blago, ki se je medletno podražilo za 3,6 %. Cene trajnega blaga so bile medletno skoraj nespremenjene (0,2 %). Cene v skupinah energentov (–2,6 %), proizvodov za investicije (–0,5 %) in surovin (–0,3 %) pa so bile nižje. Pri slednjih se zniževanje še naprej postopoma umirja. 

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila februarja medletno višja za 0,6 %. Ob enakem številu delovnih dni je bila industrijska poraba, ki je lahko pokazatelj gospodarske aktivnosti, medletno višja za 1,2 %. Poraba gospodinjstev je ostala na podobni ravni, medtem ko je bila poraba malih poslovnih odjemalcev, ki ima najmanjši delež v skupni porabi, medletno nižja za 1,9 %.

Po močnem upadu decembra lani je število delovno aktivnih oseb januarja ostalo na podobni ravni (medletno je bilo nižje za 0,3 %). Po stagnaciji v večini lanskega leta izrazit decembrski upad povezujemo s povečano negotovostjo v gospodarstvu in precej večjim številom upokojitev ter nepodaljšanjem pogodb za določen čas, kot je običajno ob koncu leta. Januarja letos se je v primerjavi z mesecem prej skupno število nekoliko povečalo (desez.), tudi tokrat pa je ostalo medletno manjše v predelovalnih dejavnostih (–1,6 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kamor se uvrščajo tudi dejavnosti zaposlovalnih agencij (–18,1 %). Prvič po letu 2020 je bilo število delovno aktivnih oseb medletno manjše tudi v gradbeništvu (–0,7 %). Višje pa je bilo predvsem v dejavnostih javnih storitev, kot sta zdravstvo (3,0 %) in izobraževanje (1,6 %). 
 

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila januarja višja (6,9 %) kot ob koncu lanskega leta, kar je predvsem posledica višje rasti v javnem sektorju ob uveljavitvi novega plačnega sistema. Tako je bila v tem sektorju januarja medletno višja za 10,2 %, kot posledica dogovorjenega prvega obroka zvišanja plač. V zasebnem sektorju je bila rast višja (5 %) kot decembra lani, a nižja kot v predhodnih mesecih. To je po naši oceni lahko delno povezano s povečano negotovostjo v gospodarstvu in tudi nižjim dvigom minimalne plače v začetku letošnjega leta v primerjavi z lanskim. 
Realno je bila povprečna bruto plača januarja višja za 4,8 %, in sicer v zasebnem sektorju za 2,9 %, v javnem pa za 8 %.
 

Po močni rasti novembra lani se je gradbena aktivnost decembra in januarja malenkost znižala. Gradbena aktivnost se je lani do poletja postopoma zniževala, od junija do oktobra se je zadržala na tej ravni. Novembra se je znatno okrepila, decembra in januarja pa ponovno malce znižala. Glede na poletno dno je bil odboj aktivnosti največji v gradnji stavb, aktivnost se je povišala tudi v specializiranih gradbenih delih, v gradnji inženirskih objektov pa je ostala podobno nizka kot poleti. Zaradi nizke osnove v lanskem januarju pa je bila januarja letos po daljšem času medletno višja za 4 %. 
Zaostajanje aktivnosti v gradnji inženirskih objektov je povezano z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili lani za 9 % nižji kot leto prej, odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, pa kar za 25 %. Januarja so se sicer povečali za 77 %, a se to (še) ni odrazilo v aktivnosti.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih za 180,3 mio EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 2,7 mrd EUR (3,9 % ocenjenega BDP). K tej spremembi je največ prispeval večji letni primanjkljaj salda blagovne menjave z državami EU, saj je bila rast uvoza blaga višja od izvoza. Storitveni presežek se je ohranil na visoki ravni, povečal se je predvsem v menjavi transportnih in tehničnih, s trgovino povezanih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi več prejetih subvencij iz proračuna EU, deloma pa tudi zaradi višjih neto prejetih obresti iz tujine. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz manj neto prejetih transferjev državnega sektorja.