Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra drugi mesec zapored povečala, medletno pa je ostala nižja, a je bila razlika do lanske vrednosti najnižja v zadnjih sedmih mesecih. Drugi mesec zapored se je zaupanje povečalo v vseh dejavnostih, le v storitvah je decembra ostalo enako, precej višje pa je bilo tudi med potrošniki. Ocenjujemo, da je to povezano predvsem z zmanjšanjem negotovosti glede dobav energentov to zimo ter ukrepi za blažitev draginje. Medletno je zaupanje ostalo višje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih, nižje pa v predelovalnih dejavnostih, med potrošniki ter nekoliko tudi v gradbeništvu. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (visoke cene surovin in energentov, negotovost glede gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah), pri potrošnikih pa z nižjo kupno močjo zaradi visokih cen.

Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se nadalje postopoma upočasnjuje, novembra je bila 19,7-odstotna. Tokrat je bila v primerjavi z oktobrom nižja medletna rast cen na domačem trgu (22,7 %), na tujih trgih pa se je nekoliko okrepila (16,2 %). Ob približno 7-odstotni mesečni pocenitvi se je upočasnila medletna rast cen proizvodov v skupini energentov, ki je bila kljub temu skoraj 80-odstotna. Še naprej pa se ob skromnejši gospodarski aktivnosti postopoma upočasnjuje rast cen proizvodov v skupini surovin, ki so bile medletno višje za 21,3 %. Po umirjanju v preteklih mesecih se je novembra nekoliko okrepila rast cen proizvodov za investicije (10,5 %). Še naprej se krepi rast cen proizvodov za široko porabo (14 %), zlasti netrajnega blaga (14,4 %), rast cen trajnega blaga pa se ohranja nekoliko nad 12 %. 

Ob visoki inflaciji je bila oktobra povprečna bruto plača medletno realno nižja za 2,4 %; v javnem sektorju je bilo znižanje večje kot v zasebnem. V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad (1,9 %) manjši kot prejšnje mesece, v prometu in skladiščenju, ki je dejavnost z nadpovprečnim pomanjkanjem delovne sile, pa je bila plača medletno višja. Tudi v javnem sektorju je bil medletni realni upad (3,1 %) manjši kot prejšnje mesece, kar je povezano predvsem s sklenitvijo dogovora o dvigu plač oktobra letos. V zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so se zvišale tudi decembra 2021 (vendar ne vsem zaposlenim), je bila povprečna plača realno medletno višja. Nominalno je bila povprečna bruto plača oktobra medletno višja za 7,3 %, od tega v javnem sektorju za 6,5 % in v zasebnem za 7,9 %.

Ob nadaljnjem upadu prometa se je rast cen stanovanjskih nepremičnin nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Cene so se glede na drugo četrtletje zvišale za 2,4 % in so bile, po 11,5-odstotni rasti v povprečju leta 2021, medletno višje za 15,4 %. Visoka rast je bila predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 15,6 %), pri katerih pa je bilo število transakcij najmanjše v zadnjem letu in pol (medletno je bilo manjše za desetino). Višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (13,7 %), s katerimi pa je bilo ob pomanjkanju ponudbe opravljenih le za 1 % transakcij (39 transakcij). Skupna vrednost vseh v tretjem četrtletju prodanih stanovanjskih nepremičnin je bila 385 mio EUR, kar je bilo za približno 5 % manj kot v lanskem tretjem četrtletju.