Število brezposelnih je novembra (ob izločitvi sezonskih vplivov) ostalo podobno kot prejšnje mesece. Po originalnih podatkih pa je bilo konec novembra brezposelnih 45.709 oseb, kar je 0,5 % več kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih novembra nižje za 3,1 %, kar je manjši upad kot v prejšnjih mesecih. To je predvsem posledica medletno večjega priliva v brezposelnost zaradi presežnih delavcev in stečajev v zadnjih dveh mesecih (v tretjem četrtletju zaradi medletno večjega priliva iskalcev prve zaposlitve). Ob še vedno prisotnem pomanjkanju delovne sile in upokojevanju starejših brezposelnih je bilo konec novembra medletno za 12,2 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9,6 % manj brezposelnih, starejših od 55 let. Število brezposelnih mladih (15–29 let) pa se je medletno drugi mesec zapored malenkost povečalo. 

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila novembra, ob enem delovnem dnevu manj kot lani, medletno večja za 2 %, kar je podobno kot oktobra. Medletna rast vrednosti v trgovini se je prepolovila (na 1 %), v storitvah, povezanih s turizmom, pa podvojila (na 8 %). Rast v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov, se je prepolovila na 2 %. Precej nižja kot v preteklem mesecu je bila tudi medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov v trgovini z motornimi vozili (3 %), v trgovini na debelo pa je vrednost ostala nižja kot lani (–7 %). Medletna rast vrednosti v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih se je novembra okrepila, rast v gostinstvu pa ob lepem vremenu več kot podvojila (na 9 %), predvsem zaradi visoke rasti v nastanitvenih dejavnostih (18 %).

Realni izvoz in uvoz blaga sta se oktobra tekoče zmanjšala, v prvih desetih mesecih pa sta bila večja kot v enakem lanskem obdobju. Izvoz blaga se je tekoče zmanjšal tretji mesec zapored, ob nizkem razpoloženju v industriji v naših glavnih partnericah je upadla zlasti menjava z državami EU (desez.). Močno se je zmanjšal izvoz cestnih vozil, na najnižjo raven po koncu leta 2022. Nižji je bil tudi izvoz nekaterih drugih glavnih skupin proizvodov (npr. kovine in kovinski izdelki, farmacija, drugi kemijski proizvodi). Še močneje od izvoza se je oktobra zmanjšal uvoz, predvsem proizvodov za vmesno potrošnjo (desez.).
V prvih desetih mesecih je bil skupni izvoz blaga medletno večji za 3,3 %, uvoz pa za 3,2 %. Medletna rast izvoza je bila povezana zlasti z državami EU (EU 3,6 %, izven EU 2,1 %), rast uvoza pa je bila izrazitejša iz držav izven EU (EU 1,7 %, izven EU 5,4 %). 
Razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih in njihova izvozna pričakovanja so tudi novembra ostali na zelo nizki ravni.