Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 20. do 24. februarja 2023: povprečna bruto plača na zaposlenega, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev in drugi grafi

Medletno znižanje plač se je decembra nekoliko poglobilo, v celem letu je bila povprečna plača realno nižja za 5,6 %. Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se je v začetku leta nadalje upočasnila (na 18,2 %), vendar zaradi visoke osnove, saj so se cene na mesečni ravni povečale za 1,2 %. Vrednost kazalnika gospodarske klime je februarja ostala približno enaka kot januarja, medletno pa je bila nižja; nižje je bilo zaupanje potrošnikov, v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu ter višje v trgovini in storitvah. Februarja je bila nominalna vrednost potrjenih davčnih računov medletno višja za 14 %, v trgovini je bila višja za dobro desetino, razmeroma visoka rast pa je zaradi nizke osnove ostala v storitvah.

Povprečna bruto plača je bila decembra ob visoki inflaciji medletno realno nižja za 5,2 %. Medletni upad je bil v zasebnem in javnem sektorju enak, a večji kot nekaj predhodnih mesecev. Na to je vplivala predvsem razmeroma visoka osnova iz decembra 2021. Dejavnost »Druge raznovrstne dejavnosti« je bila edina s pozitivno realno rastjo plače v decembru. To je tudi ena od dejavnosti z nadpovprečnim pomanjkanjem delovne sile. Lani je bila sicer povprečna bruto plača v povprečju leta nominalno višja za 2,8 %, realno pa nižja za 5,6 % (v javnem sektorju za 10,4 %, v zasebnem pa za 2,4 %).

Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se je v začetku letošnjega leta nadalje upočasnila in je januarja znašala 18,2 %. Na upočasnitev je vplivala izključno visoka lanska osnova, saj so se cene na mesečni ravni povečale za 1,2 % (podražili so se proizvodi v vseh namenskih skupinah). To je bila najvišja mesečna rast od avgusta lani in je po naši oceni posledica sklepanja novih poslovnih pogodb ob začetku leta. Na medletni ravni se je upočasnila rast cen na domačem (22,1 %) in na tujih trgih (14,3 %). Še naprej se upočasnjuje rast cen v skupinah surovin (17,4 %) in proizvodov za investicije (9,4 %). Rast cen energentov (79,2 %) in proizvodov za široko porabo (14,3 %) pa se je ohranila okroli doseženih ravni. 

Vrednost kazalnika gospodarske klime je februarja ostala približno enaka kot januarja (–0,2 o. t.), medletno pa je bila nižja za slabih 8 o. t. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje nekoliko nižje v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu, višje pa pri potrošnikih in v storitvah. V primerjavi s februarjem lani je bil kazalnik zaupanja nižji pri potrošnikih, v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu. Pri potrošnikih to povezujemo predvsem z upadanjem kupne moči zaradi visoke inflacije in previdnostjo glede večjih nakupov. Na zaupanje v predelovalnih dejavnostih vplivajo predvsem aktualne razmere v mednarodnem okolju (tj. visoke cene surovin in energentov ter skromna pričakovanja glede prihodnje proizvodnje in izvoza). Medletno nekoliko višje zaupanje v trgovini in storitvah pa sta povezana z lanskim vrhom epidemije covida-19 v januarju in februarju ter omejitvami pri poslovanju teh sektorjev (PCT pogoj, omejitve pri obratovalnem času itd).
 

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 5. in 18. februarjem 2023 ob visoki rasti cen medletno višja za 14 %. V trgovini (skupaj 11-odstotna medletna rast) se je po visoki rasti v začetku letošnjega leta precej umirila rast v trgovini z motornimi vozili (na 11 %), rast v trgovini na drobno in v trgovini na debelo pa je ostala podobna kot ob koncu lanskega leta (malo nad 10 %). Visoka, čeprav nekoliko nižja kot v preteklem mesecu, je ostala nominalna rast prodaje v gostinstvu (31 %), nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 40-odstotna).