V drugem četrtletju letos se je medletna gospodarska rast močno upočasnila. BDP je v drugem četrtletju tekoče zrasel za 0,2 % (desezonirano), medletno je bil višji za 0,7 % (nedesezonirano). Medletna rast se je glede na prvo letošnje četrtletje umirila zaradi nižje rasti zasebne potrošnje (1,1 %) in upada investicij v osnovna sredstva (–1,6 %). Medletna rast državne potrošnje se je še okrepila (12,3 %). Zelo so se povečale zaloge (prispevek k rasti BDP je znašal 2,4 o. t.). Uvoz se je povečal (za 4,4 %), izvoz pa je ostal ostal medletno nižji (–0,8 %), kar je vplivalo na velik negativen prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP (–4,1 o. t.).

Medletna rast cen se je v juliju (1,3 %) še umirila. K temu so prispevale medletno nižje cene blaga (–0,3 %). Julija je izstopala nekoliko izrazitejša sezonska pocenitev oblačil in obutve, ki se je tudi na medletni ravni pocenila prvič po oktobru 2021. To je vplivalo tudi na medletno nižje cene poltrajnega blaga (–1,7 %). Nižje kot pred letom (–1,2 %) ostajajo tudi cene trajnega blaga. Rast cen hrane se je v zadnjih mesecih zaradi nižje lanske osnove in manj izrazite sezonske julijske pocenitve sadja okrepila, a je bila z 1 % še vedno skromna. Rast cen storitev se od drugega četrtletja ohranja nekoliko nad 4 %. To je po naši oceni povezano s pomanjkanjem delovne sile v nekaterih storitvenih dejavnostih, kar povzroča pritiske na rast plač, ki se ob solidnem povpraševanju v veliki meri preliva tudi v končne cene. Še vedno najhitreje naraščajo cene v skupini restavracije in hoteli (6,1%), njihova rast pa se ne umirja, podobno (5,9 %) naraščajo tudi cene v izobraževanju.
 

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila julija medletno višja tudi zaradi več delovnih dni. Ob dveh delovnih dnevih več je bila industrijska poraba julija medletno višja za 5,8 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa podobna kot pred letom. Poraba gospodinjstev je bila julija medletno višja za 1,2 %. 

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila julija, ob dveh delovnih dneh več kot julija lani, medletno večja za 7 %. Medletna rast skupne prodaje, na katero v zadnjih mesecih vpliva tudi različno število delovnih dni v letošnjem in lanskem letu, je bila predvsem posledica 7-odstotne medletne rasti prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini z motornimi vozili je bila medletno večja za 16 %, v trgovini na drobno za 8 %, v trgovini na debelo pa je ostala nižja. Podobna kot v juniju je bila medletna rast prodaje v gostinstvu (4 %), v drugih storitvenih dejavnostih (npr. kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo) pa se je okrepila z 2 % na 11 %, kar je podobno kot v mesecih pred junijem.

Julija se je nadaljeval rahel mesečni upad števila registrirano brezposelnih (po sezonsko prilagojenih podatkih za 0,4 %). Po originalnih podatkih je bilo konec julija brezposelnih 44.384 oseb, kar je 2,3 % več kot konec junija, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih julija za 6,1 % nižje. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec julija medletno za 14,1 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9,9 % manj brezposelnih, starejših od 50 let. V prvih sedmih mesecih je vsak mesec v neaktivnost in upokojitev odšlo, podobno kot v prejšnjih letih, nekoliko več kot odstotek vseh brezposelnih, kar tudi prispeva k zmanjševanju brezposelnosti.

Pri izračunu podatkov o plačah se od aprila uporablja nov podatkovni vir; medletna realna rast povprečne bruto plače je bila maja enaka (3,4 %) kot aprila. V zasebnem sektorju je rast ostala razmeroma visoka (5,5 %). Najvišja je bila v gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno nižja za 0,3 %, kar je povezano z lansko visoko osnovo (dvig plač aprila 2023). Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih petih mesecih medletno višja za 6,8 %, in sicer v zasebnem sektorju za 8,1 %, v javnem pa za 4,3 %.

Blagovna menjava se je v drugem četrtletju tekoče zmanjšala (desez.), njen obseg pa je bil večji kot pred letom. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga zmanjšal za 1 %, k temu pa je pomembno prispeval manjši izvoz v nekatere glavne partnerice v EU (Nemčijo, Avstrijo, Italijo) in države izven EU. Tekoče se je zmanjšal izvoz proizvodov za vmesno potrošnjo, ki v strukturi blagovnega izvoza predstavlja okoli polovico menjave. K tekočemu zmanjšanju uvoza blaga v prvem četrtletju za 0,7 % je prispeval zlasti nižji uvoz izdelkov za široko potrošnjo, uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo in investicijskih proizvodov pa sta se povečala (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani sta bila izvoz in uvoz blaga v drugem četrtletju letos višja (za 0,6 % oz. 3,5 %), zlasti v menjavi z državami EU. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih je v začetku tretjega četrtletja ostalo nizko. Podjetja navajajo, da so tudi v tretjem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim domačim in tujim povpraševanjem ter pomanjkanjem usposobljene delovne sile.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, kljub povečanju v juniju, v drugem četrtletju tekoče zmanjšala (desez.) in bila medletno manjša (za 0,5 % del. dnem prilagojeno). Po skrčenju v maju se je proizvodnja v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti junija povečala, v primerjavi s prvim četrtletjem pa je bila večja le v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. V srednje nizko tehnološko zahtevnih je bila na podobni ravni, v nizko in visoko (ob velikih mesečnih nihanjih) tehnološko zahtevnih panogah pa nižja. V obeh je bila tako v drugem četrtletju kot v prvi polovici leta manjša tudi medletno. Po velikem padcu v preteklem letu je bila večja proizvodnja v papirni industriji in tiskarstvu ter proizvodnja drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti. V srednje tehnološko zahtevnih panogah pa je bila proizvodnja v prvi polovici leta v povprečju na medletno podobni ravni, manjša je bila le proizvodnja drugih strojev in naprav (po visoki rasti leto prej), dejavnost popravil in montaže strojev in naprav ter energetsko intenzivna proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. V povprečju je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti v prvi polovici leta podobna kot pred letom (0,2 % manjša, del. dnem prilagojeno).

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se junija na mesečni ravni nekoliko znižale, a se je medletno zniževanje še nekoliko upočasnilo (–2,1 %). K mesečnemu znižanju so prispevali predvsem za 0,9 % cenejši proizvodi v skupini surovin, saj so se cene ostalih skupin nekoliko povečale, najizraziteje energentov (za 2 %). Na medletni ravni so k zniževanju še vedno največ prispevale nižje cene iz skupine surovin (–4,2 %) in energentov, ki so bile nižje za približno desetino. Rasti cen proizvodov za investicije (1,0 %) in široko porabo (1,7 %) pa sta se nekoliko okrepili. Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile na domačem trgu medletno nižje za 2,7 %, na tujih trgih pa je bil padec za približno polovico nižji.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del junija znižala in bila tudi znatno nižja kot junija lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku lanskega leta se je aktivnost ob mesečnih nihanjih tako lani kot v prvi polovici letošnjega leta postopno zniževala. Junija je bila tako že za 19 % nižja kot junija lani. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji stavb (za 24 %), padci pa so bili tudi v gradnji inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih. Nižja aktivnost je (med drugim) povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvi polovici letošnjega leta sicer na podobni ravni kot v primerljivem obdobju lani (–1 %), a so bili znotraj tega odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije nižji za kar 24 %.

Realni prihodek večine trgovskih panog se je po rasteh v preteklih mesecih maja močneje zmanjšal. Medletno večji je bil le v trgovini na drobno z živili in v trgovini z motornimi vozili. V teh dveh panogah je bil medletno večji tudi v petih mesecih (za 3 oz. 9 %). V tem obdobju je bila prodaja v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z neživili podobna kot lani, v trgovini na drobno z motornimi gorivi pa je bil prihodek manjši za 8 %. Po predhodnih podatkih SURS je bila prodaja junija, ob treh delovnih dneh manj kot lani, v vseh panogah medletno nižja. 

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je maja nadalje zmanjšal in ohranil blizu ravni preteklega leta (večji za 0,2 %). Po rasti v prvem četrtletju je v začetku drugega upadel; maja se je glede na april zmanjšal za 1,6 %. Krčenje prihodka se je nadaljevalo v strokovno-tehničnih dejavnostih ob negativnih gibanjih v arhitekturno-projektantskih storitvah od zgodnje pomladi letos. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih je bil upad prihodka po predhodni razmeroma visoki rasti nekoliko manjši, kot posledica zmanjšanja v obeh pomembnejših dejavnostih (telekomunikacijske in računalniške storitve). V preostalih dejavnostih tržnih storitev se je prihodek povečal, najbolj v drugih poslovnih dejavnostih ob ponovni močni rasti v zaposlovalnih storitvah. Prvič letos se je prihodek tekoče povečal v gostinstvu. V dejavnosti prometa in skladiščenja se je nadaljevala skromna rast. Tudi rast prihodka v poslovanju z nepremičninami je blažila upad skupnega prihodka. V prvih petih mesecih je bil realni prihodek medletno manjši le v prometu in skladiščenju.

Razpoloženje v gospodarstvu se je julija nekoliko poslabšalo, medletno je ostalo boljše. K mesečnemu zmanjšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime je največ prispevalo zmanjšanje kazalnika zaupanja v trgovini na drobno, nekoliko manjše je bilo še zaupanje potrošnikov in ponovno v gradbeništvu. Kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in v storitvenih dejavnostih sta se izboljšala. V primerjavi z julijem lani je kazalnik zaupanja ostal manjši v gradbeništvu, v ostalih dejavnostih in med potrošniki pa je bil večji ali podoben kot pred letom.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v drugem letošnjem četrtletju medletno znižal. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Izvoz blaga je bil v drugem četrtletju medletno nekoliko nižji, uvoz blaga pa višji. Pogoji menjave so se sicer izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletnemu znižanju blagovnega salda (390 mio EUR) v drugem četrtletju količinska gibanja prispevala 528 mio EUR, učinek pogojev menjave pa je bil pozitiven, v višini 138 mio EUR. Storitveni presežek je bil medletno manjši predvsem zaradi manjšega presežka pri menjavi gradbenih intelekomunikacijskih, računalniških ter informacijskih storitev. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov pa so bili medletno nižji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi več prejetih subvencij iz proračuna EU. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz višjih transferjev državnega in zasebnega sektorja iz tujine. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je junija izkazoval presežek v vrednosti 2,7 mrd EUR (4,0 % ocenjenega BDP za leto 2024).