Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je februarja okrepila na 2,9 %, predvsem zaradi učinka nizke osnove pri cenah električne energije. Lani februarja so se te ob sprejetju Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce znižale približno za petino. Zato se je medletna rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva februarja povišala za približno 6 o. t., na 10,7 %, in je prispevala skoraj polovico celotne inflacije. Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač (3,6 %) ter storitev (3,2 %) se je umirila. Rast cen neenergetskega industrijskega blaga je ostala zmerna. Cene poltrajnega blaga so bile medletno višje za 0,8 %, cene trajnega blaga pa so ostale nespremenjene.

Kazalnik gospodarske klime se je februarja poslabšal po izboljševanju od konca tretjega četrtletja lani. Prvič po avgustu 2025 je zaostal za ravnmi izpred leta in tudi za dolgoletnim povprečjem. Poslabšali so se kazalniki zaupanja v vseh dejavnostih in med potrošniki, ki je edini ostal medletno višji. Po več mesecih skromnega izboljševanja se je poslabšal kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki najbolj zaostaja za dolgoletnim povprečjem. Kazalniki zaupanja v ostalih dejavnostih, ki so se februarja nadalje poslabšali, so bili z izjemo trgovine na drobno nižji ali podobni kot pred letom, vendar so ostali nad dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je drugi mesec zapored nekoliko preseglo tudi zaupanje potrošnikov.

Realni prihodek v večini trgovinskih panog se je po zmanjšanju v tretjem četrtletju v zadnjem lanskem četrtletju povečal in bil tudi medletno večji. Po šibkejšem tretjem četrtletju sta se okrepili prodaja v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z neživili ter dosegli najvišjo medletno rast v letu, zlasti zaradi visoke decembrske prodaje. Po upadu v predhodnem četrtletju se je povečal tudi prihodek v trgovini na drobno z živili, vendar je ostal nekoliko pod ravnjo izpred leta. Rast prihodka v trgovini z motornimi vozili se je ob koncu leta sicer precej umirila, a je medletno ostala zelo visoka. V letu 2025 je bila prodaja vseh panog večja kot leta 2024, najvišja je bila rast v trgovini z motornimi vozili (7,2 %), sledile so trgovina na drobno z neživili (2,9 %), trgovina na debelo (1,4 %) in trgovina na drobno z živili (0,4 %).

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je tudi v zadnjem lanskem četrtletju povečal (desez.),  medletno je ostal večji. V gostinstvu se je prihodek začel krepiti kmalu po začetku leta, od druge polovice leta pa tudi v strokovno-tehničnih ter informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. V slednjih se je rast proti koncu leta umirila. V dejavnosti prometa in skladiščenja prihodek stagnira že od konca leta 2024. V drugih poslovnih dejavnostih se sicer rahlo povečuje od začetka leta 2025, a zaradi upada v zaposlovalnih agencijah še nekoliko zaostaja za ravnjo iz leta 2019 (vse desez.). Skupni realni prihodek je bil v letu 2025 večji kot v letu 2024 (za 1,8 %), nekoliko manjši pa je bil le v drugih poslovnih dejavnostih (za 0,8 %).

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je januarja povišala za 0,8 o. t., na 1,9 %. Poleg nizke osnove je k temu prispevala tudi tekoča (0,4-odstotna) rast cen. Mesečno so se podražili proizvodi vseh namenskih skupin, razen energentov (cenejši za 0,7 %). Medletna rast je bila dosežena tako na domačem (2,0 %) kot na tujih trgih (1,8 %) in v vseh namenskih skupinah z izjemo energentov (padec za 2,2 %). Najbolj, za 4 %, so se povišale cene blaga za široko porabo, predvsem netrajnega (za 4,4 %), pri trajnem blagu pa so bile višje za 2,6 %. Sledile so podražitve  surovin (1,8 %), cene proizvodov za investicije pa so ostale podobne kot pred letom (0,2-odstotna rast).

Po anketnih podatkih je bilo število brezposelnih v zadnjem četrtletju lani medletno večje, število delovno aktivnih pa manjše. Anketno brezposelnih je bilo 42 tisoč oseb, kar je 13,5 % več kot v zadnjem četrtletju leta 2024. To lahko med drugim povezujemo z upadom delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih. Medletno višja (za 0,6 o. t.) je bila tudi anketna stopnja brezposelnosti (4,1 %). Število delovno aktivnih je bilo v zadnjem četrtletju lani medletno malenkost manjše (–0,5 %) predvsem zaradi manjšega števila zaposlenih v delovnem razmerju, študentskega dela in pomagajočih družinskih članov pa je bilo več.