Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 23. do 27. januarja 2023: gospodarska klima, vrednost davčno potrjenih računov, prihodek v trgovini in povprečna bruto plača na zaposlenega

Gospodarska klima se je po dveh mesecih izboljševanja januarja poslabšala. Medletni upad zaupanja je bil še naprej največji med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih, v storitvenih dejavnostih in trgovini na drobno pa zaupanje ostaja višje kot lani, vendar se tudi poslabšuje. Vrednost davčno potrjenih računov je bila sredi januarja ob visoki rasti cen medletno nominalno višja za dobro petino, kar je bila predvsem posledica nizke lanske osnove. V zadnjem lanskem četrtletju se je prihodek v večini trgovskih panog zmanjšal. Realno znižanje plač v novembru je bilo manj izrazito zaradi izplačila 13. plač in božičnic ter dviga plač v javnem sektorju. 

Izboljševanje gospodarske klime se je januarja prekinilo. Potem ko se je novembra in decembra lani gospodarska klima nekoliko izboljšala, se je januarja ponovno poslabšala, nižja je bila tudi medletno. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje najbolj poslabšalo med potrošniki, v gradbeništvu in trgovini na drobno, nekoliko manj pa v storitvenih dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih je zaupanje ostalo podobno kot mesec prej. Medletno ostaja višje le zaupanje v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih, v ostalih dejavnostih pa je nižje kot pred letom. Največji medletni upad zaupanja je med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih. Potrošniki ocenjujejo, da se jim zaradi visokih cen zmanjšuje kupna moč, pesimistični pa so tudi glede večjih nakupov in gospodarskih razmer v državi. Podjetja v predelovalnih dejavnostih še naprej poročajo o zmanjševanju obsega novih naročil in so pod vplivom aktualnih razmer v mednarodnem okolju. 

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 8. in 21. januarjem 2023 ob visoki rasti cen medletno višja za 23 %. Okrepljena medletna nominalna rast, ki se je v predhodnih tednih ohranjala nekoliko nad 10 %, je bila predvsem posledica podvojene rasti (na 22 %) v trgovini. Ocenjujemo, da je bila ob visoki rasti cen to tudi posledica nizke lanske potrošnje, na katero je vplivalo močno povečanje števila okužb z omikronom januarja lani. Visoka je ostala tudi nominalna rast prodaje v gostinstvu (44 %), nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj v storitvah R, S, T je bila rast 52-odstotna).

V večini trgovskih panog se je prihodek v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšal. Bolj racionalna potrošnja ob visokih rasteh cen se je najbolj odrazila v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, kjer se je prihodek v zadnjem četrtletju glede na tretje občutneje zmanjšal in bil precej manjši tudi medletno (za 4,6 %). Manjša kot pred letom je ostala tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, kjer pa se je prihodek ob popuščanju ozkih grl v dobavnih verigah sicer tekoče nekoliko povečal drugo četrtletje zapored. Oktobra in novembra se je še zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, kjer se je nadalje umirila tudi medletna rast. V trgovini na drobno z neživili se je prihodek v zadnjem četrtletju zaradi novembrske rasti nekoliko okrepil, medletna rast (1,1 %) pa je bila nižja kot v predhodnem četrtletju.

Povprečna bruto plača je bila novembra ob visoki inflaciji medletno realno nižja za 2,1 %. V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad (1,5 %) manjši kot prejšnje mesece, na kar so vplivala tudi izredna izplačila (13. plače in božičnice), ki so bila višja kot novembra 2021. V prometu in skladiščenju ter gostinstvu, ki sta dejavnosti z nadpovprečnim pomanjkanjem delovne sile, pa je bila plača medletno višja. V javnem sektorju je bil medletni realni upad (3,2 %) podoben kot oktobra, ko je začel veljati dogovor o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača novembra medletno višja za 7,7 %, od tega v javnem sektorju za 6,5 % in v zasebnem za 8,3 %.