Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je februarja zaradi nižjih cen električne energije znižala za 0,4 o. t., na 1,6 %. Cene električne energije so se zaradi uveljavitve Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce (Ur. l. št 9/25) mesečno znižale za okoli petino, ker je znižalo medletno inflacijo za 0,6 o. t. Cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo so bile po januarski skromni medletni rasti (0,4 %) februarja tako medletno nižje za skoraj 5 %. V ostalih skupinah proizvodov in storitev v primerjavi z januarjem ni bilo izrazitejših sprememb. Po januarskem umirjanju (2,3 %) se je sicer ponovno nekoliko povišala medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (2,8 %). Rast cen poltrajnega blaga (1,3 %) in storitev (3,2 %) je medletno ostala okoli januarskih ravni. Še naprej sicer najhitreje naraščajo cene v skupini restavracije in hoteli (medletno 4,6 %). Primerljiv z januarjem je bil tudi medletni padec cen trajnega blaga (–0,4 %).  

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile januarja medletno nižje za 0,8 %. Na nekoliko višji medletni padec kot konec preteklega leta (–0,2 %) je vplivala 0,5-odstotna tekoča mesečna pocenitev proizvodov slovenskih proizvajalcev. V primerjavi z decembrom lani so bile cene nižje v večini namenskih skupin: surovine za 0,5 %, energenti za 5,6 %, minimalno (za 0,1 %) pa se je pocenilo tudi blago za široko porabo. Cene proizvodov za investicije pa so bile mesečno višje za 0,7 %. K medletnemu padcu cen še naprej največ prispevajo nižje cene surovin (–1,6 %), nižje so bile tudi cene energentov (–3,9 %) in proizvodov za investicije (–0,3 %). Cene blaga za široko porabo pa so bile medletno višje za 0,6 %. Medletni padec cen na domačih trgih (–0,5 %) je bil približno za polovico manjši od padca cen na tujih trgih (–1,2 %).

Realni prihodek v vseh trgovskih panogah se je po manj ugodnih gibanjih v zadnjem lanskem četrtletju januarja precej povečal. Po rasti v tretjem četrtletju oz. v prvih treh četrtletjih lani se je v zadnjem zmanjšala prodaja v trgovini na drobno z neživili in v trgovini na debelo. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili se je v povprečju zadnjega četrtletja tekoče povečal, a manj kot v tretjem. Po stagnaciji v prvi polovici lanskega leta se je razmeroma skromno povečal tudi v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki. V zadnjem četrtletju lani je bila prodaja v vseh trgovskih panogah večja kot v enakem obdobju leta 2023. Skupaj v letu 2024 je bila največja realna rast v trgovini z motornimi vozili (7 %), v ostalih trgovskih panogah pa je bila precej skromnejša (okoli 1,5 % v povprečju). Po predhodnih podatkih SURS se je januarja prodaja v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z živili in neživili precej povečala.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je, po krčenju v predhodnih dveh, v zadnjem četrtletju 2024 povečal (za 1,1 %, desez.), medletno je bil večji za 0,7 %. Gostinski prihodek se je lani postopno krepil, ob razmeroma visoki rasti števila prenočitev tujih turistov se je v zadnjem lanskem četrtletju rast še pospešila. Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja se je po zmanjševanju v prvi polovici leta 2024 do konca leta večinoma povečeval. Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih se je proti koncu leta nadalje povečal. Povečal se je tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer se je prodaja računalniških storitev, zlasti na tujih trgih, v drugi polovici leta postopno krepila. Prihodek drugih poslovnih dejavnosti pa je lani stagniral na razmeroma visoki ravni, a s tendenco upadanja, v zadnjem četrtletju se je prihodek v zaposlovalnih agencijah tako še nekoliko zmanjšal. V potovalnih agencijah pa se je ponovno okrepil. Skupni realni prihodek tržnih storitev je bil lani medletno v povprečju večji za 1,3 %, manjši kot leta 2023 je bil v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih.

Razpoloženje v gospodarstvu se od začetka leta izboljšuje. Februarja se je vrednost kazalnika gospodarske klime nadalje nekoliko povečala, tudi medletno je ostala nekoliko večja. Kazalnik zaupanja je bil v vseh dejavnostih višji kot predhodni mesec, poslabšal pa se je kazalnik zaupanja potrošnikov, kjer je bil tudi medletno drugi mesec zapored nižji. V primerjavi s februarjem lani je bilo nekoliko večje zaupanje v predelovalnih dejavnostih, ki se zadnje leto sicer giblje okoli podobno nizkih ravni, in v trgovini na drobno, kjer kazalnik mesečno sicer zelo niha. V gradbeništvu, kljub izboljšanju v zadnjih mesecih, in storitvenih dejavnostih je bilo zaupanje medletno nekoliko manjše. 

Po anketnih podatkih je medletna rast števila delovno aktivnih v zadnjem četrtletju lani ostala podobno nizka kot v preteklih četrtletjih (0,4 %), nekoliko večje pa je bilo število brezposelnih (5,7 %). Med delovno aktivnimi je medletno večje ostalo število zaposlenih v delovnem razmerju in nekaterih drugih oblikah dela (npr. študentsko delo), manjše pa zlasti število samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov (na kmetiji ali v družinskem podjetju), ki ob povečanju negotovosti običajno najprej preidejo med brezposelne. Posledično je bilo v zadnjem četrtletju lani število brezposelnih medletno večje. Anketna stopnja brezposelnosti pa je ostala podobna, znašala je 3,5 %.