Grafi tedna
Grafi tedna od 26. aprila do 5. maja 2023: cene življenjskih potrebščin, število registriranih brezposelnih oseb, poraba zemeljskega plina, poraba elektrike in drugi grafi
Aprila se je medletna rast cen življenjskih potrebščin nekoliko upočasnila, a je bila z 9,4 % še naprej visoka. Podobno kot v predhodnih mesecih so k rasti največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile aprila za 15,8 % višje kot pred letom. Visoka ostaja tudi osnovna inflacija. Upadanje števila brezposelnih se je aprila nadaljevalo, medletno jih je bilo za 16,3 % manj. Za skoraj tretjino je bilo manj tudi dolgotrajno brezposelnih. Aprila je bila poraba plina le za okoli odstotek manjša od primerljive v prejšnjih letih, poraba elektrike pa je bila medletno manjša za 12 %. Blagovna menjava se je v prvem četrtletju nadalje zmanjšala, kar pripisujemo zlasti negotovim gospodarskim razmeram v naših glavnih trgovinskih partnericah in posledično manjšemu tujemu povpraševanju. Realni prihodek se je februarja glede na januar v večini tržnih storitev povečal oz. ostal na doseženih ravneh. Zmanjšal pa se je v gostinstvu in dejavnosti prometa in skladiščenja. Ponovno se je zmanjšal tudi v večini trgovskih panog, kjer so se po predhodnih podatkih podobna gibanja nadaljevala tudi marca. V drugi polovici aprila pa se je okrepila medletna nominalna rast vrednosti davčno potrjenih računov, kar povezujemo predvsem z večjim številom delovnih dni zaradi porazdelitve praznikov in večjo prodajo v trgovini na drobno.
Cene življenjskih potrebščin, april 2023
![](/fileadmin/_processed_/4/7/csm_1_Cene_zivljenjskih_potrebscin_d2b1aa52d2.png)
Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila nekoliko upočasnila, a je bila z 9,4 % še vedno precej visoka. K skupni rasti še vedno največ (2,7 o. t.) prispevajo cene hrane in brezalkoholnih pijač, katerih medletna rast se je sicer znižala na 15,8 % (z 19,0 % marca). To je posledica mesečnega znižanja cen (prvič po novembru 2021), k čemur je po naši oceni prispevalo umirjanje razmer na trgu energentov in vhodnih surovin (npr. gnojil). K nižji medletni rasti pa je pomembno prispevala tudi višja osnova iz lanskega aprila, ko so se cene hrane in brezalkoholnih pijač na mesečni ravni povišale kar za 2,7 %. Visoka osnova je vplivala tudi na nižjo rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (13,7 %). Še naprej se postopoma umirjajo rasti cen trajnega blaga (5,5 %), rast cen poltrajnega blaga pa se je v zadnjih dveh mesecih okrepila (6 %). Medletna rast cen storitev je tudi zaradi precej visokih sezonskih sprememb cen počitniških paketov v zadnjih dveh mesecih precej nihala in aprila ponovno dosegla skoraj 8 %. Okoli te ravni se giblje tudi osnovna inflacija.
Število registriranih brezposelnih oseb, april 2023
![](/fileadmin/user_upload/sporocila_za_javnost/2023/TGG/maj_5/2_Stevilo_registriranih_brezposelnih_oseb.png)
Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil aprila (–1,5 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnje mesece. Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 48.904 oseb, kar je 3,4 % manj kot konec marca. Medletno je bilo število brezposelnih za 16,3 % nižje. Ob velikem pomanjkanju delovne sile se je za slabo tretjino zmanjšalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, za 16,4 % manj pa je bilo brezposelnih, starejših od 50 let.
Poraba zemeljskega plina, april 2023
![](/fileadmin/user_upload/sporocila_za_javnost/2023/TGG/maj_5/3_Poraba_zemeljskega_plina.png)
Poraba plina je bila aprila ob hladnejšem vremenu le za odstotek manjša od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih. Manjšo porabo plina sicer povezujemo z manjšo proizvodnjo dela industrije zaradi visokih cen plina in z vladnimi ukrepi za spodbujanje varčnejše rabe, na razmeroma visoko aprilsko porabo, ki je skoraj dosegala povprečno porabo plina v tem mesecu v zadnjih nekaj letih, pa so vplivale tudi ponovno nižje temperature, ki so podaljšale kurilno sezono. Države EU so cilj vsaj 15-odstotnega zmanjšanja porabe plina od avgusta lani do marca letos presegle in porabo glede na primerljivo povprečno v prejšnjih petih letih znižale za skoraj 18 %, Slovenija pa je porabo znižala za skoraj 14 %, kar je za odstotno točko manj od omenjenega priporočila. Svet EU je konec marca podaljšal uredbo o prostovoljnem zmanjšanju porabe plina do konca marca 2024, hkrati pa določil, da se morebitno povečanje porabe plina zaradi zamenjave premoga s plinom pri daljinskem ogrevanju lahko izvzame iz izračuna.
Poraba elektrike, april 2023
![](/fileadmin/user_upload/sporocila_za_javnost/2023/TGG/maj_5/4_Poraba_elektrike.png)
Medletni padec porabe elektrike je bil aprila z 12 odstotki občutnejši kot v predhodnem mesecu, ko je bil 7-odstotni. Ocenjujemo, da je bil glavni razlog za nižjo medletno porabo nižja poraba energetsko intenzivnega dela industrije. K poglobitvi medletnega padca porabe v aprilu pa je po naši oceni pomembno prispevala zaustavitev proizvodnje primarnega aluminija v podjetju Talum, ki je energetsko intenzivna. Na medletno nižjo porabo je lahko v manjši meri vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije in vpliva ukrepov zoper epidemijo covida-19 na višjo lansko osnovo. Medletno nižjo porabo so imele aprila tudi naše glavne trgovinske partnerice (Francija 10 %, Avstrija 8 %, Italija in Nemčija 5 %, Hrvaška 4 %).
Blagovna menjava – realno, marec 2023
![](/fileadmin/user_upload/sporocila_za_javnost/2023/TGG/maj_5/5_Blagovna_menjava.png)
Blagovna menjava je v prvem četrtletju letos tekoče nadalje upadla. Ob večjih mesečnih nihanjih je v primerjavi s četrtletjem prej realni izvoz blaga upadel za 2,6 %, uvoz pa za 4,6 %. Opazno nižji je bil tudi izvoz v države EU, predvsem v Italijo in Avstrijo. Na znižanje sta v zadnjih mesecih vplivala zlasti nižja izvoz in uvoz vmesnih proizvodov, nižji pa je bil tudi uvoz proizvodov za široko potrošnjo. Medletno sta bila v prvem četrtletju letos izvoz in uvoz nižja (za 1,9 % oziroma 4,4 %). V začetku drugega četrtletja se je razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih še nekoliko poslabšalo. Podjetja navajajo, da so tudi v drugem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim tujim povpraševanjem in pomanjkanjem usposobljene delovne sile.
Vrednost davčno potrjenih računov, nominalno, od 16. do 29. aprila 2023
![](/fileadmin/user_upload/sporocila_za_javnost/2023/TGG/maj_5/6_Vrednost_davcno_potrjenih_racunov.png)
Nominalna rast vrednosti davčno potrjenih računov se je med 16. in 29. aprilom 2023, ob enem delovnem dnevu več, okrepila na 17 %. Na nihanja medletnih rasti v aprilu je vplivala predvsem razporeditev velikonočnih praznikov. Ob delovnem dnevu več kot lani se je v zadnjem 14-dnevnem obdobju tako močno okrepila rast v trgovini (s 3 % na 17 %), najbolj v trgovini na drobno (z 1 % na 12 %), kjer je bilo izdanih za skoraj polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Podobna kot v predhodnem 14-dnevnem obdobju (skupaj 14 %) pa je ostala rast prodaje v storitvah, povezanih s turizmom (gostinstvo, igre na srečo, športne in kulturne dejavnosti).
Prihodek v trgovini, februar–marec 2023
![](/fileadmin/user_upload/sporocila_za_javnost/2023/TGG/maj_5/7_Prihodek_v_trgovini.png)
Realni prihodek v večini trgovskih panog se je februarja, po predhodnih podatkih pa tudi marca, še zmanjšal. Ob februarskem zmanjšanju je bil prihodek manjši tudi medletno; za okoli 5 % v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, za 3 % pa v trgovini na drobno z neživili. Po občutni mesečni rasti v preteklih dveh mesecih se je nekoliko zmanjšal tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki pa je bil zaradi nizke osnove ob lanskih motnjah z dobavo avtomobilov medletno večji za desetino. Po predhodnih podatkih SURS se je prihodek v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter z neživili tudi marca zmanjšal, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa se je ponovno povečala.
Prihodek v tržnih storitvah, februar 2023
![](/fileadmin/user_upload/sporocila_za_javnost/2023/TGG/maj_5/8_Prihodek_v_trznih_storitvah.png)
Rast realnega prihodka tržnih storitev se je februarja nadaljevala. Po ponovni rasti v začetku letošnjega leta se je skupni prihodek tržnih storitev tekoče povečal še za 0,9 %. Visoka rast se je nadaljevala v strokovno-tehničnih dejavnostih ob močni rasti prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih pa se je rast po januarskem občutnem dvigu upočasnila. V drugih poslovnih dejavnostih se je prihodek ohranil na doseženi visoki ravni s konca leta 2022. Po visokih rasteh v preteklih mesecih pa se je zmanjšal prihodek v gostinstvu. Nadalje se je zmanjšal tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja (zlasti skladiščenja). Februarja je bil skupni prihodek v tržnih storitvah medletno realno večji za 5,7 %; povečal se je v večini dejavnosti tržnih storitev, razen v prometu in skladiščenju ter poslovanju z nepremičninami. Za ravnjo pred epidemijo (glede na februar 2019) pa je zaostajal le še v drugih poslovnih dejavnostih oz. le še v zaposlovalnih agencijah, in sicer za 31 %.