Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja v primerjavi z aprilom nekoliko zvišala, medletno pa je ostala enaka. Na mesečni ravni se je opazno zvišal kazalnik zaupanja pri potrošnikih, pri čemer so se izboljšale vse njegove komponente: trenutno finančno stanje v gospodinjstvu, pričakovanja glede gospodarskih razmer v državi, pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu in pričakovanja glede večjih nakupov. Višje je bilo tudi zaupanje v trgovini na drobno, zaupanje v ostalih dejavnostih pa se je poslabšalo. Vrednost kazalnika zaupanja med potrošniki je bila višja tudi medletno, višje kot maja lani je bilo še zaupanje v storitvenih dejavnostih. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja še naprej nižja od dolgoletnega povprečja, nad njim ostajata le kazalnika za storitvene dejavnosti in gradbeništvo.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja ob mesečno nespremenjenih cenah nekoliko izraziteje upočasnila, za 0,5 o. t. na 1,8 %. K nižji inflaciji so največ prispevale medletno nižje cene v skupini prevoz (–1,9 %) ter upočasnjena rast cen v skupini oblačila in obutev (1,3 %, aprila 4,2 %). Nižje cene v skupini prevoz so po naši oceni predvsem posledica cenejših naftnih derivatov in tudi avtomobilov. Po izrazitejši aprilski mesečni podražitvi oblačil in obutve (predvsem obutve za 20 %) so se cene maja na mesečni ravni nekoliko znižale, kar je odstopalo od dosedanjih sezonskih gibanj cen v tej skupini. To je tudi vplivalo na upočasnjeno rast cen poltrajnega blaga (1,6 %), cene trajnega blaga pa so ostale medletno nižje (0,7 %). Rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se je maja sicer nekoliko upočasnila, a je bila s 5,5 % še vedno najvišja med vsemi skupinami v indeksu cen življenjskih potrebščin. Primerljivo rast so s 5,3 % beležile tudi cene v skupini restavracije in hoteli. Medletna rast cen storitev (3,2 %) pa se ohranja okoli doseženih ravni.

V prvem četrtletju je bil realni prihodek tekoče in medletno večji v vseh trgovskih panogah, razen v trgovini na drobno z živili. Na 1-odstotni medletni upad prihodka v trgovini na drobno z živili je vplivalo visoko medletno zmanjšanje v marcu (–6 %), ki je bilo predvsem posledica razporeditve velikonočnih praznikov oz. nakupov pred njimi (lani so bili opravljeni marca, letos pa aprila). Tekoče in medletno se je prihodek v prvem četrtletju povečal v vseh drugih panogah. V trgovini na debelo in v trgovini z motornimi vozili je bil medletno realno povsod večji za 3 %, v trgovini na drobno z neživili pa za 2 %.

Skupni realni prihodek tržnih storitev je bil v prvem četrtletju podoben kot v zadnjem lanskem, medletno pa nekoliko manjši (za 0,3 %). Po precejšnji rasti ob koncu lanskega leta se je tekoča rast v prvem četrtletju še pospešila v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. K rasti sta prispevali obe pomembnejši dejavnosti (telekomunikacijske in računalniške storitve). Rast prihodka iz druge polovice lanskega leta se je nadaljevala v dejavnosti prometa in skladiščenja, tokrat z večjo rastjo zlasti v zračnem prometu. V strokovno-tehničnih dejavnostih se je rast po krepitvi v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko umirila, čeprav je bila rast prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah izjemno močna. V gostinstvu pa se je po krepitvi v drugi polovici lanskega leta prihodek občutneje zmanjšal. V drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je prihodek od drugega četrtletja lani zmanjševal, se je upad še poglobil, prav tako v zaposlovalnih agencijah. Medletno je bil realni prihodek v prvem četrtletju večji v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih.

Po anketnih podatkih so se razmere na trgu dela v prvem letošnjem četrtletju nekoliko poslabšale, kar lahko povezujemo tudi s povečano negotovostjo v gospodarskem okolju. Brezposelnih je bilo 41 tisoč oseb, kar je 13,9 % več kot v prvem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (4 %) je bila medletno višja za 0,6 o. t. Število delovno aktivnih je bilo v prvem četrtletju medletno nekoliko manjše (–0,8 %). Pri tem je bilo medletno večje število zaposlenih v delovnem razmerju, manjše pa število samozaposlenih in zaposlenih v nekaterih drugih oblikah dela (npr. študentsko delo), ki ob povečanju negotovosti običajno najprej preidejo med brezposelne ter neaktivne.