Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra nekoliko okrepila in dosegla 10,3 %. Višja kot novembra je bila predvsem zaradi okrepljene rasti cen storitev, ki je bila na medletni ravni 7,2-odstotna. K temu so po naši oceni poleg nizke osnove, ki je izhajala tudi iz omejitvenih ukrepov ob koncu leta 2021, prispevale tudi decembra višje cene storitev v skupinah komunikacije, restavracije in hoteli, rekreacijske in kulturne storitve ter zdravstvu. K inflaciji so sicer lani največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač (3,1 o. t.). Njihova medletna rast je bila sicer ob koncu leta nekoliko manjša (18,6 %) kot novembra, kar je bila posledica visoke osnove, obenem pa so se cene v tej skupini mesečno še precej povečale (za 1,7 %, kar je nekoliko nad mesečnim povprečjem v preteklem letu). Medletna rast cen energentov se je konec leta še nekoliko zmanjšala in bila po naši oceni približno 16-odstotna, prispevek k inflaciji pa je bil nekoliko manjši od 2 o. t. Umirjanje gospodarske aktivnosti ter zmanjševanje ozkih grl in stroškovnih pritiskov na surovinskih trgih vplivata tudi na postopno upočasnjevanje rasti cen trajnega blaga, ki so bile decembra medletno višje za 8,2 %, rast cen poltrajnega blaga (3,8 %) pa je ostala razmeroma skromna.

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v zadnjem četrtletju lani ponovno okrepile. Na to sta še naprej vplivala visoka inflacija v evrskem območju in z njo povezan pospešek k normalizaciji denarne politike. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice je bila tako v zadnjem četrtletju lani 3,38 %, kar je največ po letu 2014 in za dobrih 300 b. t. več kot v istem obdobju leta 2021. Razmik do nemške obveznice pa je bil s 125 b. t. za 75 b. t. višji kot pred enim letom.  

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil decembra (–2,2 %) po sezonsko prilagojenih podatkih večji kot prejšnje mesece. Po originalnih podatkih je bilo konec decembra brezposelnih 53.181 oseb, kar je sicer 1,2 % več kot konec novembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih za 19,4 % nižje. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja 2021 upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – decembra jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj. Upada tudi število brezposelnih, starejših od 50 let, ki so pogosto tudi dolgotrajno brezposelni – decembra jih je bilo za slabo petino manj kot pred letom.

Poraba zemeljskega plina je bila oktobra ob toplem vremenu za več kot petino nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, v zadnjih dveh mesecih leta 2022 pa je bila razlika spet manjša, 11 % in 13 %. Del industrije se je na visoke cene plina odzval z zmanjšanjem proizvodnje in posledično manjšo porabo, k varčnejši rabi pa naj bi pripomogli tudi državni ukrepi. Po toplem oktobru so bile do konca leta razlike do primerljive porabe plina v prejšnjih letih manjše. Države EU so sredi novembra sicer uspele skoraj v celoti napolniti skladišča plina, napolnjenost pa se zdaj postopoma znižuje. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta 2022 do 5. januarja 2023 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 14 %, kar je malenkost manjše zmanjšanje porabe plina od priporočila EU za celotno obdobje od avgusta 2022 do marca 2023.

Poraba elektrike je bila decembra medletno nižja za 5 %. Ocenjujemo, da sta bili nižji industrijska in gospodinjska poraba. Zlasti nekatera energetsko intenzivna industrijska podjetja so zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi posodobila proizvodne tehnologije za večjo energetsko učinkovitost. Medletno nižja gospodinjska poraba pa bi lahko bila posledica varčevanja, lahko pa tudi manjšega obsega dela od doma. V primerjavi z decembrom 2021 je bila poraba nižja tudi v naših glavnih trgovinskih partnericah (v Italiji in na Hrvaškem –4 %, v Avstriji in Nemčiji –5 %, v Franciji pa –11 %).

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 11. in 24. decembrom 2022 ob visoki rasti cen medletno višja za 12 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 9 %. K medletni rasti, ki je bila nekoliko nižja kot v preteklih dveh tednih, je največ prispevala 11-odstotna nominalna rast v trgovini, kjer je bilo izdanih več kot 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Na rast je pomembneje vplivala tudi visoka nominalna rast prodaje v gostinstvu (skupaj 25 %, pri strežbi pijač in hrane 30 %), ki je bila tudi posledica nižje osnove v decembru 2021. 

Povprečni prihodek v oktobru in novembru je bil realno približno na ravni tretjega četrtletja. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je, tudi zaradi razporeditve praznikov, oktobra zmanjšal, novembra pa po predhodnih podatkih Sursa povečal. V povprečju obeh mesecev pa je bil podoben kot v tretjem četrtletju. Medletno je bil skupaj v oktobru in novembru večji v trgovini na drobno z neživili, manjša pa je bila prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov. Manjša kot pred letom je ostala tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, kjer se je prihodek po precejšnji rasti v tretjem četrtletju oktobra, po predhodnih podatkih pa tudi novembra, zmanjšal. Oktobra se je še zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, kjer se je nadalje umirila tudi medletna rast.

Realni prihodek tržnih storitev se je oktobra zmanjšal. Tekoče se je zmanjšal drugi mesec zapored, tokrat za 1 %, medletno je bil večji za 3,3 %. Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja se je po dveh mesecih tekoče rasti spet opazneje zmanjšal, najbolj v dejavnosti skladiščenja. Nekoliko se je zmanjšal tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer se je upad prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah poglobil. Po predhodnem zmanjšanju se je prihodek ponovno povečal v gostinstvu. Vnovična rast je bila zabeležena tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, bila je predvsem posledica ponovnega povečanja prihodka računalniških storitev ter je izhajala iz domačega in tujih trgov. Rast prihodka v drugih poslovnih dejavnostih se je upočasnila, saj se je ponovno zmanjšal prihodek v potovalnih in zaposlovalnih agencijah. V prvih desetih mesecih lani je bil prihodek medletno v vseh dejavnostih večji kot leta 2021, za ravnjo pred epidemijo (oktober 2019) pa je zaostajal  v potovalnih in zaposlovalnih agencijah, za 24 % oz. 14 %.

Blagovna menjava z državami EU se je novembra nadalje zmanjšala. Realna blagovna menjava z državami EU se je zmanjšala za okoli 4 % (desez.), nižja je bila tudi medletno. Upad menjave z državami EU je posledica negotovosti ter nizkih vrednosti kazalnika razpoloženja v industriji in med potrošniki v nekaterih glavnih trgovinskih partnericah, predvsem v Nemčiji in Italiji. Po prvih ocenah se je v zadnjih mesecih zmanjšala zlasti menjava z vmesnimi proizvodi (brez naftnih derivatov). V prvih enajstih mesecih je bil izvoz v države EU medletno višji za 5,5 %, uvoz pa za 2,6 %. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je decembra sicer nekoliko izboljšalo, vendar so ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju izvozna naročila ostala zelo nizka.