Medletna rast cen življenjskih potrebščin je februarja znašala 9,3 %, kar je najmanj v zadnjih devetih mesecih. Velik del znižanja rasti izvira iz manjšega prispevka skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kar je po naši oceni predvsem posledica nadaljnjega umirjanja rasti cen energentov. Nekoliko se je upočasnila tudi rast cen hrane, a je bila z 18,3 % še vedno precej visoka in je z 2,8 o. t. največ prispevala k inflaciji. Zmanjševanje težav v dobavnih verigah in stabilne razmere na trgih surovin vplivajo tudi na nadaljnje postopno umirjanje rasti cen v skupini trajnega blaga (7,7 %), rast cen poltrajnega blaga pa ostaja razmeroma skromna (3,7 %). Rast cen storitev se z nekoliko manj kot 8 % ohranja okoli doseženih ravni, k njihovi rasti pa pomembno prispevajo gostinske storitve ter storitve, povezane z rekreacijo in kulturo.

Februarja je bila poraba plina, ob nizkih temperaturah v prvi polovici meseca, le za okoli 8 % manjša od primerljive v prejšnjih letih. Nižjo porabo sicer povezujemo z omejeno proizvodnjo dela industrije zaradi visokih cen plina, z vladnimi ukrepi za spodbujanje varčnejše rabe, v času kurilne sezone pa na obseg porabe plina pomembno vpliva tudi vreme. Po podatkih Eurostata je Slovenija od avgusta lani do januarja letos glede na primerljivo preteklo petletno obdobje porabo plina zmanjšala za 14 %, države EU pa v povprečju za 19 %. Manjša poraba in razmeroma napolnjena skladišča v EU tako trenutno zagotavljajo nemoteno oskrbo s plinom. 

Poraba elektrike je bila februarja medletno nižja za 7 %. Ocenjujemo, da sta bili nižji industrijska in gospodinjska poraba. Medletno nižja industrijska poraba je po naši oceni izhajala zlasti iz energetsko intenzivnega dela gospodarstva zaradi visokih cen elektrike in posledično manjšega obsega proizvodnje ter posodobitve proizvodnih tehnologij za večjo energetsko učinkovitost. Medletno nižja gospodinjska poraba pa je bila po naši oceni pretežno posledica visoke lanske osnove zaradi večje prisotnosti ljudi na domu v povezavi z velikim številom okužb s covidom-19 in zajezitvenimi ukrepi. Nižjo porabo kot lanskega februarja so imele tudi naše glavne trgovinske partnerice (Avstrija in Nemčija za 10 %, Francija za 7 %, Italija za 4 %, Hrvaška pa za 2 %).

V večini trgovskih panog se je prihodek decembra še zmanjšal, po predhodnih podatkih pa januarja nekoliko povečal. Decembra se je ob nižji aktivnosti s trgovino povezanih panog še zmanjšal prihodek v trgovini na debelo, ki je bil prvič v letu tudi medletno realno manjši, skupaj v celem letu 2022 pa realno medletno večji za 7,7 %. Decembra se je občutno zmanjšala tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, kjer je bil prihodek v celem letu medletno realno manjši za 1,9 %. V letu 2022 je bila medletno realno manjša (za 4,8 %) tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, kjer pa se je prihodek ob zmanjševanju težav v dobavnih verigah v drugi polovici leta tekoče povečeval. Prihodek v trgovini na drobno z neživili, ki je v drugi polovici leta stagniral, je bil v letu 2022 realno medletno večji za 6,1 %. Po predhodnih podatkih SURS se je prihodek januarja v primerjavi z decembrom v trgovini na drobno z živili in z neživili nekoliko, v trgovini z motornimi vozili pa občutneje okrepil.

Realni prihodek se je v zadnjem četrtletju lani v večini dejavnosti tržnih storitev še zmanjšal. Po rasti v prvi polovici leta se je skupni prihodek tržnih storitev začel zmanjševati, upad prihodka pa poglabljati, v zadnjem četrtletju se je tekoče zmanjšal za 1,1 %. V dejavnosti prometa in skladiščenja se je prihodek še zmanjšal, zlasti v skladiščenju. Upad se je poglobil tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je izviralo predvsem iz krčenja prihodka računalniških storitev na domačem trgu. Prihodek se je še nekoliko zmanjšal tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. V gostinstvu pa se je ob krepitvi števila prenočitev v zadnjem četrtletju še okrepil. Ponovno se je povečal tudi prihodek v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je nadaljevala visoka rast v potovalnih agencijah. Medletno je bil skupni prihodek v zadnjem četrtletju 2022 realno večji za 3,2 %, v celem letu pa za 11,1 %. Med dejavnostmi tržnih storitev je za ravnjo pred epidemijo (zadnje četrtletje 2019) zaostajal le še prihodek v drugih poslovnih dejavnostih (najbolj prihodek v potovalnih agencijah – za 15 % in v zaposlovalnih agencijah – 13 %).

Po anketnih podatkih je bila brezposelnost v zadnjem lanskem četrtletju medletno opazno nižja, število delovno aktivnih pa je ostalo na podobni ravni. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 35 tisoč oseb, kar je 25,5 % manj kot ob koncu leta 2021. Anketna stopnja brezposelnosti (3,5 %) je bila medletno nižja za 1 o. t. Upad brezposelnih je po naši oceni zlasti posledica prehoda v neaktivnost, kar je običajno ob umirjanju gospodarske aktivnosti. Število delovno aktivnih je v zadnjem četrtletju ob visoki doseženi ravni ostalo podobno kot pred letom.