Blagovna menjava se je v zadnjem četrtletju lani povečala, medletno pa je ostala precej nižja. Po veččetrtletnem upadanju sta se v primerjavi s četrtletjem prej povečala tako realni izvoz kot uvoz blaga (za 3,9 % oz. 1,8 %, desez.). K povečanju je prispevala predvsem večja menjava z glavnimi partnericami v EU. Pri izvozu se je povečal izvoz večine glavnih skupin izdelkov (najbolj kovin in kovinskih izdelkov ter kemičnih izdelkov), razen vozil. K tekočemu povečanju uvoza blaga je prispeval predvsem uvoz izdelkov za vmesno potrošnjo, saj se je uvoz izdelkov za investicijsko in široko potrošnjo zmanjšal. V medletni primerjavi sta bila v zadnjem lanskem četrtletju in v letu 2023 izvoz in uvoz precej nižja, upad pa je bil večji v menjavi z državami izven EU kot iz EU. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je proti koncu lanskega leta začelo postopoma izboljševati, a je v začetku letošnjega leta še precej nižje kot pred letom.

Realni prihodek večine trgovskih panog se je novembra povečal drug mesec zapored in bil po predhodnih podatkih v četrtem četrtletju večji kot v tretjem. Novembra se je še povečala prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki je bila edina od glavnih trgovskih panog, ki je skupaj v enajstih mesecih presegla prodajo iz leta 2022. Okrepila se je tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, po rasti v preteklem mesecu pa sta stagnirali prodaji v trgovini na drobno z neživili in v trgovini na debelo. Prodaja v trgovini z motornimi vozili se je po predhodnih podatkih SURS decembra še okrepila ; tudi v trgovini na drobno (brez motornih goriv) je bil prihodek v četrtem četrtletju 2023, kljub zmanjšanju v decembru, večji kot v tretjem.

Realni prihodek tržnih storitev se je novembra po oktobrskem skrčenju ponovno povečal (za 1 %). V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer so pozitivna gibanja prisotna vse od poletja, je bila rast največja. Izhajala je iz obeh pomembnejših dejavnosti, telekomunikacijskih in računalniških storitev, v slednjih se je prihodek v zadnjih dveh mesecih občutno okrepil. K skupni rasti prihodka so ponovno prispevali tudi gostinstvo in druge poslovne dejavnosti. V dejavnosti prometa in skladiščenja pa se je prihodek po nekajmesečni rasti ponovno zmanjšal, zlasti v kopenskem prometu. Prihodek je upadel tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. Skupni prihodek tržnih storitev je bil novembra medletno realno večji za 2 %, v prvih enajstih mesecih lani je bil medletno večji v vseh dejavnostih razen v prometu, v povprečju za 1,6 %. Za ravnjo pred epidemijo (glede na november 2019) pa je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 24 %).

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v tretjem četrtletju 2023 nadalje zmanjšal. Negativna gibanja so se še okrepila pri cestnih prevozih slovenskih prevoznikov, katerih obseg se je glede na prejšnje četrtletje zmanjšal za 8 %, in sicer zaradi izrazitega upada (za 12 %) prevozov v mednarodnem prometu (izvoz, uvoz in prevoz po tujini). Delež prevoza po tujini, se je tako znižal pod 43 % in je bil najnižji po letu 2019. Prevozi v notranjem cestnem prometu pa so se povečali za petino. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil tako v tretjem četrtletju medletno manjši za več kot desetino, v primerjavi s tretjim četrtletjem 2019 pa je bila razlika še nekoliko večja. Tudi železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil v tretjem četrtletju medletno manjši za desetino in najmanjši v zadnjih sedmih letih.