V zadnjih dveh mesecih leta 2022 je bila poraba plina za malo več kot desetino manjša od primerljive v prejšnjih letih, v januarju 2023 pa se je ta razlika povečala na 15 %. Del industrije se je na visoke cene plina odzval z zmanjšanjem proizvodnje in posledično manjšo porabo, k varčnejši rabi pa naj bi pripomogli tudi ukrepi Vlade. Po podatkih Eurostata so v povprečju države EU od avgusta do novembra porabo znižale še bolj, za okoli 20 % glede na preteklo petletno obdobje, skandinavske in baltske države tudi za več kot 40 %. Države EU so sredi novembra uspele tudi skoraj v celoti napolniti skladišča plina, od takrat pa se napolnjenost postopoma znižuje. Poraba plina v Sloveniji je po predhodnih podatkih od 1. avgusta 2022 do 3. februarja 2023 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let za malenkost odstopala od priporočil EU o znižanju rabe plina za celotno obdobje od avgusta 2022 do marca 2023.

Sezonsko prilagojeni podatki o registriranih brezposelnih osebah tudi januarja kažejo na zmanjšanje (za 1,5 %). Po originalnih podatkih je bilo konec januarja brezposelnih 55.386 oseb, kar je sicer 4,1 % več kot konec decembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih nižje za 18,4 %. Število dolgotrajno brezposelnih je po originalnih podatkih nadalje upadlo, kar odraža veliko pomanjkanje delovne sile. Januarja jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj. 

Blagovna menjava z državami EU je v zadnjem lanskem četrtletju tekoče upadla. V primerjavi s četrtletjem prej je realni izvoz blaga v države EU močno upadel (za 4,0 %, desez.), pri uvozu pa se je nadaljevala skromna rast (0,5 %, desez.). Po podrobnih podatkih je k upadu prispeval predvsem nižji izvoz v Italijo, Francijo in na Hrvaško, opazno je bilo zlasti znižanje izvoza vmesnih proizvodov (predvsem kovin) in vozil. Medletno sta bila v zadnjem četrtletju izvoz v države EU in uvoz iz njih nižja (za 3,5 % oziroma 1,6 %). Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da sta se v četrtem četrtletju, medletno in v primerjavi s predhodnim četrtletjem (desez.) znižala tudi skupni izvoz in uvoz blaga. V začetku letošnjega leta se je razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih nekoliko poslabšalo. Podjetja pričakujejo, da se bo v prvem četrtletju njihov konkurenčni položaj na trgih EU in zunaj EU poslabšal, obseg novih naročil pa ostal na nizki ravni. 

Realni prihodek tržnih storitev se je novembra  povečal. Po dvomesečnem zmanjševanju se je tekoče povečal za 0,6 %, medletno je bil večji za 5,9 %. Prihodek v gostinstvu se je močneje okrepil že drugi mesec zapored. Večja je bila tudi rast prihodka v drugih poslovnih dejavnostih, saj se je povečal prihodek v zaposlovalnih, še bolj pa v potovalnih agencijah. Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja pa se je še nekoliko zmanjšal, predvsem v kopenskem prometu. Po predhodni tekoči rasti se je prihodek opazneje zmanjšal tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je izviralo predvsem iz upada prihodka računalniških storitev na domačem trgu. Prihodek se je zopet nekoliko zmanjšal še v strokovno-tehničnih dejavnostih. V prvih enajstih mesecih lani je bil prihodek v vseh dejavnostih medletno večji kot v letu 2021, za ravnijo pred epidemijo (november 2019) pa je zaostajal v potovalnih in zaposlovalnih agencijah, za 20 % oz. 10 %.