Število brezposelnih je oktobra (ob izločitvi sezonskih vplivov) ostalo podobno kot prejšnji mesec. Po originalnih podatkih pa je bilo konec oktobra brezposelnih 45.463 oseb, kar je 3,7 % več kot konec septembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom prvih iskalcev zaposlitve v brezposelnost. Medletno je bilo število brezposelnih oktobra za 3,7 % nižje, kar je manjši upad kot v prejšnjih mesecih. Ob pomanjkanju delovne sile in upokojevanju starejših brezposelnih je bilo konec oktobra medletno za 12,7 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9,9 % manj brezposelnih, starejših od 55 let.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila oktobra, po upadu v septembru, medletno večja za 2 %. Medletna rast skupne prodaje je bila predvsem posledica 2-odstotne rasti prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini na drobno je bila po septembrskem upadu medletno večja za 4 % (v povprečju prvih osmih mesecev pa 6 %). Nadaljevala se je medletna rast v trgovini z motornimi vozili (7 %), prodaja v trgovini na debelo pa je ostala nižja kot lani (–6 %). Po umiritvi rasti v septembru, ki je bila povezana tudi s slabšim vremenom, se je oktobra podvojila rast prodaje v gostinstvu (na 4 %), kar pa je bilo precej manj kot v povprečju prvih osmih mesecev (9 %). Rast prodaje v nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo pa je ostala podobna kot prejšnji mesec (4 %) in precej nižja kot v povprečju prvih osmih mesecev (11 %).

Realni izvoz blaga se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal, uvoz pa upadel (desez.); medletno sta bila oba precej višja. Ob večjih mesečnih nihanjih je k četrtletnemu povečanju izvoza (2,6 %) pomembno prispevalo povečanje menjave z Nemčijo in državami izven EU. Zlasti se je povečal izvoz proizvodov za vmesno potrošnjo (npr. kemija, kovine in kovinski proizvodi) ter nekaterih proizvodov iz skupine stroji in naprave. Več četrtletij se opazno povečuje izvoz farmacevtskih proizvodov (brez oplemenitenja blaga), ki je bil v tretjem četrtletju za okoli 30 % večji kot v enakem obdobju lani. Opazneje pa se je zmanjšal izvoz v Francijo, kar pripisujemo predvsem zmanjšanju izvoza cestnih vozil. Pri uvozu (–2,3 %) se je tekoče zmanjšal uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo in uvoz investicijskih proizvodov, uvoz proizvodov za široko potrošnjo pa je ostal podoben kot četrtletje prej (vse desez.). Medletno je bilo povečanje izvoza in uvoza v tretjem četrtletju precejšne (10,1 % oz. 5,8 %), kar pripisujemo predvsem nizki lanski osnovi in večjemu številu delovnih dni v tretjem četrtletju letos. 
V začetku zadnjega četrtletja letos je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih v Sloveniji ostalo nizko. Podobno kot v predhodnih četrtletjih podjetja navajajo, da so glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim domačim in tujim povpraševanjem ter pomanjkanjem usposobljene delovne sile.