Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po skrčenju v drugem četrtletju julija mesečno povečala (desez.), po prvih sedmih mesecih je bila medletno manjša za 1,1 % (del. dnem prilagojeno). Po nihaju navzdol v drugem četrtletju se je julija močneje povečala proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog. Nekoliko se je povečala tudi proizvodnja nizko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panog. Po skromni rasti v drugem četrtletju pa se je znova zmanjšala proizvodnja srednje visoko tehnološko zahtevnih panog (vse desez.). Julija je bila proizvodnja medletno manjša v vseh srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, v povprečju prvih sedmih mesecev pa je bila v tej skupini medletno večja le v energetsko intenzivni kemični industriji. Najbolj se je v prvih sedmih mesecih medletno zmanjšala proizvodnja vozil in plovil (za 13,4 %). Manjša kot v enakem obdobju predhodnega leta je bila tudi proizvodnja v kovinski industriji (za 5,4 %): precejšen je bil predvsem upad v proizvodnji kovinskih izdelkov (–6,3 %), v proizvodnji kovin pa je bil pol manjši. Večja kot pred letom je ostala proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih (po naši oceni predvsem v farmacevtski industriji) ter nekaterih tehnološko manj zahtevnih panog.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do julija) za 1,2 mrd EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju, znašal je 1,8 mrd EUR (2,5 % ocenjenega BDP). K temu sta največ prispevala saldo blagovne menjave (prehod iz presežka v primanjkljaj) in saldo sekundarnih dohodkov. Poslabšanje salda blagovne menjave je bilo ob upadu izvoza posledica višjega primanjkljaja v menjavi z državami EU, višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz manj prejetih sredstev za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU. Tudi storitveni presežek je bil medletno nižji, zlasti v menjavi gradbenih storitev, nadomestil za uporabo intelektualne lastnine in v menjavi potovanj. Primanjkljaj primarnih dohodkov pa je ostal približno na enaki ravni.

Avgusta je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju, ob enem delovnem dnevu manj, medletno nižja za 4,4 %. Industrijska poraba je bila nižja za 5,2 %, poraba gospodinjstev za 4,3 %, višja je bila le poraba malih poslovnih odjemalcev (0,6 %).