Novice

Kazalniki razpoloženja za evrsko območje so v prvem četrtletju nakazovali šibko rast aktivnosti v razmerah zelo velike negotovosti. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) se je v prvem četrtletju zvišala nekoliko nad 50. Vrednost kazalnika za storitve je ostala nad 50 (vrednost, ki nakazuje rast aktivnosti) in bila podobna kot v lanskem zadnjem četrtletju. Vrednost kazalnika za predelovalne dejavnosti, ki se je v prvem četrtletju malo povečala, pa je ostala pod 50 (vrednost, ki nakazuje krčenje aktivnosti). Tudi kazalnik gospodarske klime (ESI) v evrskem območju se je v prvem četrtletju z izboljšanjem zaupanja predvsem v industriji, nekoliko pa tudi v gradbeništvu, malenkost zvišal, medletno pa je ostal na enaki ravni. Aktualne razmere v mednarodnem okolju spremljata velika negotovost, povezana s trgovinsko vojno, ki hromi svetovno gospodarstvo, in geopolitične napetosti.

V Sloveniji vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v januarju in februarju kažejo na šibko rast aktivnosti, tekoče se je povečala predvsem v trgovskih panogah, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so bili višji izvoz, prihodek v trgovini in gradbeništvo. Na drugi strani sta bila medletno nižja proizvodnja predelovalnih dejavnosti ter prihodek tržnih storitev. Razpoloženje v gospodarstvu se je marca nadalje izboljšalo, kazalniki zaupanja so bili medletno nižji le v storitvenih dejavnostih. Realni blagovni izvoz in uvoz, ki sta tudi v zadnjih mesecih močneje nihala, sta se februarja tekoče zmanjšala, v prvih dveh mesecih letos pa sta bila oba medletno višja (izvoz za 2,0 %, uvoz pa za 1,2 %). Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, po postopni krepitvi od konca tretjega četrtletja lani, februarja zmanjšala (–1,8 % desez.). V povprečju prvih dveh mesecev je bila nekoliko manjša tudi medletno (–0,7 %). V zelo negotovih gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju ostaja razpoloženje v predelovalnih dejavnostih na nizki ravni. Realni prihodek se je januarja močneje okrepil v vseh trgovskih panogah, po zmanjšanju (v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z neživili) oz. skromni rasti (v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z živili) v zadnjem lanskem četrtletju. Večji je bil tudi v primerjavi z januarjem lani, najbolj v trgovini z motornimi vozili. Realni prihodek tržnih storitev se je po rasti v zadnjem lanskem četrtletju januarja zmanjšal v večini dejavnosti, manjši je bil tudi medletno. Gradbena aktivnost se je po znatni okrepitvi novembra lani decembra in januarja ponovno malenkost znižala. Zaradi nizke osnove v lanskem januarju pa je bila januarja letos po daljšem času medletno višja. Razpoložljivi podatki za januar nakazujejo tudi medletno večjo potrošnjo gospodinjstev. Razpoloženje v gospodarstvu se je marca nadalje izboljšalo. V primerjavi z marcem lani je bilo zaupanje večje med potrošniki in v vseh dejavnostih razen v storitvenih, kjer je bilo medletno drugi mesec zapored nižje.

Število delovno aktivnih oseb je januarja ostalo podobno kot mesec prej, število brezposelnih pa se je marca nekoliko zmanjšalo (oboje ob izločitvi sezonskih vplivov). Medletna rast plač se je januarja okrepila. Število delovno aktivnih oseb, ki je ob koncu lanskega leta ob porastu števila upokojitev in izteku pogodb za določen čas močno upadlo, je januarja ostalo na podobni ravni. Prvič po letu 2020 je bilo medletno manjše v gradbeništvu, manjše kot pred letom ostaja v predelovalnih dejavnostih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Višje pa je bilo predvsem v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu in izobraževanju. Število brezposelnih se je marca nekoliko zmanjšalo (desez.), medletno pa je bilo manjše za 2,2 %, kar je nekoliko manjši upad kot v prejšnjih mesecih. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila januarja višja (6,9 %) kot ob koncu lanskega leta, kar je predvsem posledica višje rasti v javnem sektorju ob prenovi plačnega sistema. Realno je bila povprečna bruto plača januarja medletno višja za 4,8 %, v zasebnem sektorju za 2,9 %, v javnem pa za 8 %.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je marca zvišala na raven iz začetka leta (2 %). K višji medletni inflaciji kot februarja (za 0,4 o. t.) so največ prispevale višje cene električne energije po izteku začasnega delnega znižanja stroška za uporabo elektroenergetskega omrežja. Njihovo mesečno rast (16,5 %) pa je ublažil prehod na nizko sezono obračunavanja omrežnine (ohranja se tudi oprostitev plačila prispevka za OVE in SPTE). Ponovno se je nekoliko okrepila tudi medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (3,5 %) ter poltrajno blago (2,2 %). Nekoliko višja je bila tudi rast cen storitev (3,4 %). V primerjavi s prvima dvema mesecema letos je bilo medletno zniževanje cen trajnega blaga (–0,8 %) nekoliko večje. Medletna inflacija, merjena s HICP, je marca v Sloveniji kot tudi v evrskem območju znašala 2,2 %. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile februarja prvič po več kot enem letu zniževanja medletno višje. Poleg mesečne 0,4-odstotne rasti je k temu prispevala tudi nižja osnova. Cene so bile na medletni ravni višje na domačem (0,2 %) in na tujih trgih (0,9 %).

Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvih dveh mesecih letos primanjkljaj v višini 17,1 mio EUR. Ob zmerni rasti prihodkov so na to vplivali višja rast odhodkov zaradi povečanih izplačil subvencij in začetka izvajanja plačne reforme, višji izdatki za pokojnine ter rast nekaterih drugih izdatkov, ki so se lani v tem obdobju znižali. Prihodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 5,8 %. K rasti prihodkov so v večji meri prispevali davčni prihodki, zlasti prihodki iz DDPO predvsem zaradi povišane stopnje davka, in prihodki iz davka na dodano vrednost, nekoliko manj pa prihodki iz dohodnine. Rast prihodkov iz socialnih prispevkov, ki je bila lani okrepljena zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, je letos nižja, vendar ob nadaljnji rasti plač in zaposlenosti še vedno razmeroma visoka. Medletno nižja so bila skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 12,1 %. Glavnina rasti je izhajala iz tekočih transferjev, zlasti subvencij v kmetijstvu, ki so bile lani v tem obdobju nizke, plač in drugih prejemkov iz dela, na katere vpliva plačna reforma (izvajati se je začela januarja letos), ter transferjev posameznikom in gospodinjstvom, kjer je glavnina rasti izhajala iz izdatkov za pokojnine in boleznine. Odhodki za investicije so bili medletno višji. Povišala so se tudi plačila obresti in v proračun EU ter v rezerve (izločanje sredstev na proračunske sklade), ki so se v tem obdobju lani znižala. 

Stopnja tveganja revščine se je med letoma 2021 in 2024 nekoliko povečala, ostaja pa nižja kot v povprečju EU; nekatere ranljive skupine so tveganju revščine izpostavljene precej bolj kot v povprečju države in tudi bolj kot za te skupine velja v povprečju EU. Med regijami ostaja od epidemije covida-19 najvišje tveganje revščine v obalno-kraški regiji. Stopnja tveganja revščine je bila v letu 2024 (13, 2 %) za 1,5 o. t. višja kot v letu 2021 in za 0,5 o. t. višja kot v letu 2023, a ostaja nižja kot v večini držav EU. Glede na razpoložljive podatke je bila stopnja tveganja revščine v letu 2024 od slovenske (13,2 %) nižja le v petih državah članicah EU (Češka 9,5 %, Belgija 11,5 %, Danska 11,6 %, Nizozemska 12,1 % in Finska 12, 6 %). Leta 2024 (upoštevani so dohodki iz leta 2023) je bilo tveganju revščine v Sloveniji izpostavljenih okrog 276 tisoč oseb, tik nad pragom tveganja revščine je bilo še okrog 169 tisoč oseb. Nadpovprečno tveganje imajo starejši prebivalci (65 let ali več) in/ali upokojenci, nizko izobraženi, enočlanska gospodinjstva, gospodinjstva z zelo nizko delovno aktivnostjo in osebe z invalidnostmi. Njihovo tveganje je tudi višje kot v primerljivih skupinah v povprečju EU. Vpliv krize zaradi epidemije covida-19 in s tem povezani ukrepi, ki so najbolj izrazito posegli v dejavnosti turizma, gostinstva in prometa, so v obdobju 2020–2022 najbolj prizadeli obalno–kraško regijo, ki je pred epidemijo spadala med regije z nižjim tveganjem revščine. Kljub izboljšanju v zadnjih dveh letih ostaja tveganje revščine v tej regiji tudi v letu 2024 najvišje v državi.