Novice
Ekonomsko ogledalo 5/2024: V večini dejavnosti je bila aktivnost v prvih štirih oz. petih mesecih nekoliko višja kot pred letom, v gradbeništvu za lansko ravnjo zaostaja
V Sloveniji se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti po aprilskem povečanju maja skrčila, blagovni izvoz je nekoliko upadel. V prvih petih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti podobna kot pred letom (0,2 % večja), blagovni izvoz pa večji (za 1,0 %). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je junija poslabšalo, pričakovanja glede izvoznih naročil so se znižala na najnižjo raven letos. Realni prihodek večine trgovinskih panog se je aprila povečal in bil v prvih štirih mesecih medletno večji za 1,4 %. Po predhodnih podatkih SURS se je prodaja maja v večini trgovinskih panog zmanjšala. Skupni realni prihodek tržnih storitev se je aprila zmanjšal, v prvih štirih mesecih je bil v večini medletno večji (v povprečju za 2,2 %). Aktivnost v gradbeništvu, ki v zadnjem letu postopno upada, je bila v prvih petih mesecih za 4,1 % nižja kot pred letom. Za lanskimi ravnmi zaostaja tudi kazalnik zaupanja v gradbeništvu, ki se je junija še zmanjšal. Kazalniki zaupanja v ostalih dejavnostih in med potrošniki ostajajo medletno višji. Razpoložljivi podatki nakazujejo medletno večjo potrošnjo gospodinjstev v začetku drugega četrtletja. Brezposelnost še naprej upada, konec junija je bilo registriranih brezposelnih oseb 43.369 oz. 6,1 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju delovne sile rast števila delovno aktivnih še naprej izhaja iz rasti števila delovno aktivnih tujih državljanov. Skupna povprečna bruto plača je bila v prvih štirih mesecih medletno realno višja za 3,6 %, v zasebnem sektorju za 4,7 %, v javnem pa za 1,5 %. Medletna inflacija je bila junija najnižja v zadnjih treh letih (1,5 %), ob umirjanju pritiskov na rast cen je k temu precej prispevala visoka osnova iz lanskega junija, ko je bila odpravljena znižana stopnja DDV na nekatere energente. Umirjanje rasti cen storitev pa se je v zadnjih mesecih prekinilo, njihova medletna rast je junija še vedno presegala 4 %. Tokrat se v izbranih temah posvečamo ključnim sporočilom Poročila o staranju 2024, ki ga je v sodelovanju z državami članicami pripravila Evropska komisija, in zadnji Eurobarometrovi raziskavi javnega mnenja o zadovoljstvu z življenjem.
Razpoložljivi kazalniki razpoloženja nakazujejo nadaljnjo krepitev gospodarske aktivnosti evrskega območja v drugem četrtletju. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je v povprečju drugega četrtletja povišala. K izboljšanju so prispevale storitvene dejavnosti, povprečna vrednost kazalnika za predelovalne dejavnosti pa je ob močnem junijskem znižanju ostala na ravni prvega četrtletja. Kazalnik gospodarske klime (ESI) v evrskem območju, ki se od začetka leta ni bistveno spremenil, je bil junija tudi v medletni primerjavi na približno podobni ravni.
Medletna rast izvozno usmerjenih dejavnosti v Sloveniji je bila ob precejšnjih mesečnih nihanjih v prvih petih mesecih skromna; izvozni tržni delež na trgu EU se je v prvem četrtletju vrnil na ravni izpred energetske krize (oz. iz 1. četrtletja 2021). Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v prvih petih mesecih podobna kot v enakem obdobju lani (0,2 % večja). Blagovni izvoz, ki se je maja v primerjavi z aprilom zmanjšal, je bil v prvih petih mesecih medletno večji (za 1,0 %) predvsem zaradi rasti izvoza v države EU. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je junija poslabšalo, pričakovanja glede izvoznih naročil so se znižala na najnižjo raven letos. V prvih petih mesecih je bil medletno večji tudi uvoz blaga (za 1,3 %), predvsem uvoz iz držav izven EU. V prvem četrtletju se je slovenski izvozni tržni delež ob medletnem upadu blagovnega uvoza EU in rasti slovenskega izvoza nadalje povečal in presegel ravni izpred energetske krize (oz. iz 1. četrtletja 2021), med katero se je precej zmanjšal.
Izboljševanje cenovne konkurenčnosti je v drugem četrtletju 2024 zastalo, stroškovno in cenovno konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov pa je ostal neugoden. Kazalniki stroškovne (REER ulc) in cenovne konkurenčnosti (REER ppi, REER hicp) so se pod vplivom višje rasti stroškov dela (na enoto proizvoda) in cen v primerjavi s trgovinskimi partnericami v letu 2022 in prvi polovici leta 2023 močno poslabšali. Od sredine leta 2023 je z upadanjem relativnih cen (počasnejša rast domačih cen v primerjavi s cenami v partnericah) sledilo izboljševanje kazalnikov cenovne konkurenčnosti, ki je v drugem četrtletju letos (zaradi zvišanja vrednosti nominalnih tečajev) zastalo. Raven kazalnika REER ppi je še vedno razmeroma visoka, kar nakazuje neugoden cenovno konkurenčni položaj pri proizvodih industrijskih proizvajalcev predelovalnih dejavnosti. Upadanje relativnih cen v drugi polovici lanskega in v začetku letošnjega leta je bilo prisotno ob nadaljnji rasti relativnih stroškov dela (na enoto proizvoda) in posledičnem poslabševanju stroškovne konkurenčnosti (REER ulc), kar nakazuje zmanjšanje dobičkov (na enoto proizvoda).
Aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri usmerjene na domači trg, je bila v štirih oz. petih mesecih leta večinoma medletno večja. Realni prihodek večine trgovinskih panog se je aprila povečal in bil v prvih štirih mesecih medletno večji za 1,4 %. Ravni iz prvih štirih mesecev lani je najbolj presegel prihodek v trgovini z motornimi vozili (za več kot desetino), ki se je po krepitvi v zadnjih dveh letih v letošnjem letu sicer nekoliko skrčil (v povprečju za 2,2 %). Po predhodnih podatkih SURS se je prodaja maja v večini trgovinskih panog zmanjšala. Skupni realni prihodek tržnih storitev se je aprila zmanjšal, v prvih štirih mesecih je bil medletno večinoma večji. Za lanskimi ravnmi je zaostala le pretežno izvozno usmerjena dejavnost prometa in skladiščenja. Manjša kot pred letom je bila v prvih petih mesecih tudi aktivnost v gradbeništvu (za 4,1 %), ki se ob mesečnih nihanjih postopoma znižuje. Za lanskimi ravnmi zaostaja tudi kazalnik zaupanja v gradbeništvu, ki se je junija še zmanjšal. Kazalniki zaupanja v ostalih dejavnostih in med potrošniki ostajajo medletno višji. Tudi razpoložljivi podatki nakazujejo medletno večjo potrošnjo gospodinjstev v začetku drugega četrtletja, zlasti prodaja novih osebnih avtomobilov in trošenje za turistične storitve v tujini.
Mesečno upadanje števila brezposelnih se je v drugem četrtletju letos nekoliko umirilo, rast zaposlenosti še naprej izhaja iz zaposlovanja tujih državljanov; realna rast plač je bila aprila ob malenkost nižji inflaciji nekoliko višja kot marca. Vseh brezposelnih je bilo konec junija 6,1 % manj kot pred letom, dolgotrajno brezposelnih pa ob pomanjkanju delovne sile 13,9 % manj. Medletna rast števila delovno aktivnih je aprila ostala višja kot v zadnjih mesecih lanskega leta (tudi pod vplivom metodološke spremembe januarja letos). Še naprej je izhajala iz rasti števila delovno aktivnih tujih državljanov, njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil aprila 15,7-odstoten (1,4 o. t. večji kot pred letom). Skupna povprečna bruto plača je bila v prvih štirih mesecih medletno realno višja za 3,6 % (nominalno za 7,0 %), v zasebnem sektorju za 4,7 % (nominalno za 8,2 %) in v javnem za 1,5 % (nominalno za 4,9 %).
Medletna rast cen se je v juniju nadalje umirila in bila najnižja v zadnjih treh letih (1,5 %). Nekoliko je k temu prispevalo nadaljnje umirjanje pritiskov na rast cen, v večji meri pa visoka osnova iz lanskega junija, ko je bila odpravljena znižana stopnja DDV na nekatere energente. To je vplivalo tudi na medletni padec cen v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (–2,3 %). Cene blaga, ki se vidneje umirjajo, so bile junija medletno višje le za 0,2 %. Umirjanje rasti cen storitev pa se je v zadnjih mesecih prekinilo, njihova medletna rast je junija še vedno presegala 4 %. Najvišja rast cen (6,7 %) je bila v skupini restavracije in hoteli, kar je po naši oceni posledica pomanjkanja delovne sile ter s tem pritiska na rast plač, delno pa tudi razmeroma visokega povpraševanja.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih petih mesecih letos medletno nižji. Znašal je 78 mio EUR, v enakem obdobju lani pa 170 mio EUR. Prihodki so bili medletno višji za 11,3 %. K rasti so največ prispevali prihodki iz socialnih prispevkov zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb ter tudi prihodki iz dohodnine in prihodki iz DDV. Prihodki iz trošarin in skupna prejeta sredstva iz EU so bili medletno nižji. Odhodki so bili v prvih petih mesecih medletno višji za 10,2 %. K rasti so največ prispevali: izdatki za plače in drugi prejemki iz dela, krepitev izdatkov za blago in storitve in drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter transferji posameznikom in gospodinjstvom. Nekoliko manjši kot pred letom je bil prispevek odhodkov za plačilo obresti in izdatkov za investicije.