News

Evropska komisija je znižala napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju in opozorila, da tveganje za še večji padec še naprej predstavlja morebitno zaostrovanje finančne in dolžniške krize. V Sloveniji po zmanjšanju gospodarske aktivnosti v zadnjem lanskem četrtletju razmere na trgu dela in finančnih trgih tudi v začetku letošnjega leta ostajajo zaostrene.

V Uradu za makroekonomske analize in razvoj so danes objavili februarsko številko Ekonomskega ogledala. V njem so zapisali, da se je gospodarska aktivnost v evrskem območju v zadnjem četrtletju lani znižala za 0,3 % (desezonirano), medletno pa je bila višja za 0,7 %. Ob nadaljevanju slabih razmer na finančnih trgih, slabemu razpoloženju podjetij in gospodinjstev ter slabšanju razmer v svetovnem gospodarstvu je Evropska komisija pričakovano znižala napovedi za letošnje leto in pričakuje 0,3-odstoten padec BDP v evrskem območju. Ob tem opozarja, da morebitno zaostrovanje finančne in dolžniške krize še naprej predstavlja glavno tveganje za še večji padec od napovedanega. Tveganje predstavljajo tudi naraščajoče cene nafte, saj so bile evrske cene v prvih dveh mesecih letos najvišje doslej.

V Sloveniji se je padec gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju lani predvsem zaradi znižanja domače končne potrošnje še poglobil, BDP pa se je v letu 2011 znižal za 0,2 %. Ob tem so razmere na trgu dela ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta ostale zaostrene. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je tudi v zadnjem četrtletju lani zmanjšalo (-0,3 %, desezonirano). »V povprečju leta se je število najbolj zmanjšalo v gradbeništvu in tržnih storitvah, zmanjšanje v predelovalnih dejavnostih pa je bilo manjše kot v predhodnih dveh letih. Po drugi strani se je število najbolj povečalo v kmetijstvu, izobraževanju, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v zdravstvu in socialnem varstvu,« so zapisali v Umarju. Konec februarja je bilo registriranih brezposelnih 115.036 oseb.

Rast povprečne bruto plače v letu 2011 (2,0 %) je bila izključno posledica rasti v zasebnem sektorju, saj je v javnem že tretje leto zapored ostala nespremenjena. Gibanje plač ob koncu leta so sicer kot vedno zaznamovala izredna izplačila, ki pa jih je bilo lani najmanj v zadnjih šestih letih.

Po občutni zaostritvi konec lanskega leta se je kreditna aktivnost januarja rahlo okrepila, a razmere ostajajo slabe. Neto tok kreditov domačim nebančnim sektorjem je januarja znašal 55,2 mio EUR. »Ocenjujemo, da so po obsežnejšem neto razdolževanju konec lanskega leta podjetja januarja z zadolževanjem delno nadomestila odplačane kredite. K temu je prispevalo tudi izboljšanje  likvidnostnih razmer v bančnem sistemu, povezano z ukrepi ECB,« so pojasnili v Ekonomskem ogledalu. Lani so se sicer neto odplačila kreditov podjetij doma in v tujini podvojila in znašala nekaj manj kot 800 mio EUR. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive, saj so vse slabe terjatve konec decembra lani znašale 5,5 mrd EUR, njihov delež pa je dosegel 11,2 % vseh terjatev v bančnem sektorju. Banke so tudi januarja oblikovale rezervacije in oslabitve, ki so s 30,8 mio EUR sicer za dobrih 15 % zaostale za ravnjo iz lanskega januarja, a so bile še vedno precej višje kot januarja v letih pred tem.