News
Ekonomsko ogledalo: V začetku letošnjega leta nadaljnje zaostrovanje razmer na trgu dela
Lani je domače gospodarstvo okrevalo, a počasneje kot v povprečju evroskega območja. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so se razmere na trgu dela še naprej zaostrovale, saj se je število brezposelnih še povečalo. Kreditna aktivnost, zlasti v segmentu posojil podjetjem, se je glede na december nekoliko okrepila, še vedno pa ostaja na precej nizki ravni. To so ključne ugotovitve februarske številke Ekonomskega ogledala, ki so ga danes izdali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.
Na Umarju v publikaciji ugotavljajo, da se je BDP v evrskem območju v zadnjem četrtletju lani povečal za 0,3 % (v vsem letu za 1,7 %), vrednosti kazalnikov zaupanja v začetku letošnjega leta pa nakazujejo nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja evropskega gospodarstva. Ob tem se zaradi občutnega povišanja cen nafte in nadaljnjih visokih rasti cen neenergetskih surovin krepijo inflacijski pritiski. V Sloveniji je bilo lansko okrevanje gospodarstva počasnejše kot v povprečju evrskega območja, saj se je BDP realno povečal za 1,2 %.
Na trgu dela se je upadanje števila delovno aktivnih decembra še poglobilo. Znižanje števila delovno aktivnih je decembra sicer reden sezonski pojav zaradi izteka delovnih razmerij za določen čas, tokrat pa so imele dodatni negativni vpliv tudi pričakovane regulativne spremembe na področju trga dela. Kljub temu je bilo znižanje večje od običajnega v tem mesecu (-1,1 % desezonirano).
Število registriranih brezposelnih oseb se je do konca januarja nadalje povečalo (1,2 % desezonirano) in znašalo 115.132 oseb. Med glavnimi razlogi za vnovičen visok mesečni priliv je bilo povišanje števila oseb, ki so izgubile delo, kjer sta znova med razlogi prevladovala iztek delovnega razmerja za določen čas in poslovni razlogi oz. prisilne poravnave.
Novembrska in decembrska dinamika povprečne bruto plače je bila predvsem posledica izplačil 13. plač in božičnic, ki se večinoma izplačujejo novembra, zato je bila odecembra povprečna bruto plača na zaposlenega nižja. V letu 2010 se je rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju okrepila (z 1,8 % leta 2009 na 5,2 %), kar je bila predvsem posledica dviga minimalne plače (prispevek okoli 3,0 o. t.), 0,5 o. t. prispevka pa je bila posledica učinka sprememb v strukturi zaposlenih zaradi odpuščanj zaposlenih z nižjimi plačami. V javnem sektorju je povprečna bruto plača zaradi restriktivne plačne politike lani ostala na ravni iz leta 2009.
Bančno financiranje slovenskih podjetij in NFI se je lani močno skrčilo – potem ko so v letu 2009 podjetja in NFI še neto črpala domače in tuje kredite, so jih lani neto odplačala v višini skoraj 400 mio EUR. Tudi banke so lani neto odplačale za 1,5 mrd EUR tujih vlog in kreditov, kar je za polovico manj kot v letu 2009. Izpostavljenost bančnega sistema do tujine ostaja približno na ravni ene tretjine bilančne vsote, pomemben del obveznosti pa zapade v roku dveh let, kar nakazuje nadaljnje visoke pritiske na likvidnost slovenskega bančnega sistema. Januarja se je domača kreditna aktivnost predvsem zaradi zadolževanja podjetij glede na december rahlo okrepila, a je bila vseeno za skoraj petino nižja kot v enakem mesecu lani. Zaradi izdaje državne obveznice so se januarja močno okrepili prilivi vlog države, razmeroma visoki so bili tudi neto prilivi vlog gospodinjstev.