BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju tekoče povečal za 0,3 % (desez.), medletno pa je bil višji za 1,4 %. Medletna rast se je glede na drugo letošnje četrtletje okrepila predvsem zaradi višje izvozne aktivnosti. Izvoz blaga in storitev se je po medletnem znižanju v prvem polletju tokrat medletno povečal za 8,4 %, kar pripisujemo predvsem nizki lanski osnovi in večjemu številu delovnih dni v tretjem četrtletju letos. Rast izvoza je bila višja od rasti uvoza (6,5 %), kar je vplivalo na pozitiven prispevek salda menjave s tujino  k rasti BDP (1,9 o. t.). Nadaljevala se je solidna rast trošenja gospodinjstev (1,9 %). Rast državne potrošnje je ostala visoka (9,1 %). Nasprotno pa se je upad investicij v osnovna sredstva močno poglobil (–8,2 %).

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju (kljub septembrski okrepitvi) nadalje zmanjšala (desez.), a je bila za 3,0 % večja kot v tretjem četrtletju lani (del. dnem prilagojeno). V povprečju tretjega četrtletja se je proizvodnja tekoče zmanjšala v nizko tehnološko zahtevnih panogah, v ostalih skupinah pa je bila večja ali podobna kot četrtletje prej (desez.). Medletno je bila večja v srednje tehnološko zahtevnih panogah, v nizko in visoko tehnološko zahtevnih pa podobna kot pred letom. V prvih devetih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti za 0,7 % večja kot pred letom. Po lanskem skrčenju je bila večja proizvodnja večine energetsko intenzivnih panog, z izjemo proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov (v povezavi s skromno aktivnostjo v gradbeništvu). Vse energetsko intenzivne panoge še zaostajajo za ravnmi pred energetsko krizo, najbolj papirna industrija, kjer je proizvodnja več kot petino manjša kot v začetku leta 2021. Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic pa je ostala manjša kot pred letom. 

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del v tretjem četrtletju nadalje znižala in bila še naprej znatno nižja kot lani. Po lanski intenzivni rasti gradbene aktivnosti se vrednost opravljenih del letos močno znižuje. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila septembra za 18 % nižja kot lani septembra, v prvih devetih mesecih skupaj pa je bila nižja za 10 %. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 14 %) in v gradnji stavb (za 13 %), najmanj pa v specializiranih gradbenih delih (za 6 %). 
Nižja aktivnost je (med drugim) povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta sicer za 6 % nižji kot v primerljivem obdobju lani. A odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, so bili nižji za kar 27 %. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 691 mio EUR. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave (497 mio EUR). Realni izvoz blaga se je medletno povečal bolj kot uvoz, pogoji menjave pa so se znova izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi blagovnega salda v tretjem četrtletju količinska gibanja prispevala 271 mio EUR, pogoji menjave pa 226 mio EUR. Tudi storitveni presežek je bil medletno večji zaradi večjega presežka v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev; poleg tega je bil višji še presežek v menjavi potovanj in transporta. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v tretjem četrtletju medletno manjši. Na to so vplivali predvsem manjši neto odlivi dividend in dobička ter večje neto prejete obresti na finančne naložbe domačih poslovnih bank v tuje dolžniške vrednostne papirje. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je ostal približno enak. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je septembra izkazoval presežek v vrednosti 3,2 mrd EUR (4,8 % ocenjenega BDP).