Število delovno aktivnih oseb je julija ostalo podobno kot prejšnje mesece (desez.); medletno je bilo manjše za 0,4 %. Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo medletno večje za 1,9 %, državljanov Slovenije pa manjše za 0,7 %. Dejavnosti z največjim medletnim upadom števila delovno aktivnih ostajajo druge raznovrstne poslovne dejavnosti (–3,9 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah), predelovalne dejavnosti (–1,9 %) in gradbeništvo (–1,7 %). Medletno večje število delovno aktivnih pa je še naprej v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu in socialnem varstvu (za 3,4 %) ter izobraževanju (za 1,5 %).

Z visoko julijsko rastjo so se nadaljevala velika nihanja v gradbeni aktivnosti. Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju znižala, v drugem povečala, julija pa nadalje okrepila za kar 10 % (vse desez.). Skupno je bila vrednost del v prvih sedmih mesecih za 1 % višja kot v primerljivem obdobju lani. Višja je bila v specializiranih gradbenih delih (za 9 %) in gradnji nestanovanjskih stavb (za 7 %), v gradnji stanovanjskih stavb je ostala na enaki ravni, pri  inženirskih objektih pa je bila nižja za 7 %. 
Kazalnik zaupanja v gradbeništvu se je po zniževanju v letih 2022 in 2023 v zadnjem letu in pol stabiliziral ter presega dolgoročno povprečje. Podjetja nova naročila ocenjujejo kot »normalna«.
Najpomembnejša omejitev ostaja pomanjkanje usposobljenih delavcev, nezadostno povpraševanje pa kot omejitev navaja le okoli desetina podjetij. To kaže na to, da gradbeništvo trenutno nima težav s povpraševanjem, bolj jih omejujejo težave na strani ponudbe.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se avgusta mesečno nekoliko povišale (0,2 %), medletna rast pa se je zaradi višje osnove še nekoliko upočasnila (na 0,9 %). Razlike v rasti cen na domačem (1,5 %) in tujih trgih (0,4 %) so se tokrat ob večji mesečni podražitvi proizvodov na domačem trgu (0,5 %) povečale. Cene proizvajalcev na tujih trgih so bile mesečno minimalno nižje. Skupno so na medletni ravni še naprej najhitreje rasle cene blaga za široko porabo, kjer se je rast ponovno nekoliko povišala, na 3,6 %. To je bilo posledica za  0,8 o. t. višje medletne rasti cen trajnega blaga (1,2 %), rast cen netrajnega blaga pa se je ohranila na doseženi ravni (4,2 %). Pri netrajnem blagu se je ponovno okrepila rast cen v proizvodnji živil (4,9 %). Rast cen v skupini surovin (0,4 %) je ostala zmerna in se je drugi mesec zapored upočasnila. Cene energentov (–4,9 %) in proizvodov za investicije (–0,4 %) so ob umirjeni gospodarski aktivnosti ostale medletno nižje.