Septembra se je nadaljevalo umirjanje medletne rasti cen (0,6 %). Cene so na mesečni ravni ostale nespremenjene, tako da je k nižji medletni inflaciji prispevala predvsem višja osnova, ki je bila v veliki meri posledica izteka polovične oprostitve prispevka za OVE in SPTE septembra lani.  Medletni padec cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo se je tako septembra ob minimalni mesečni pocenitvi v primerjavi z avgustom skoraj podvojil (– 6,1 %). Po dveh mesecih izrazitejših sezonskih pocenitev so se septembra občutneje kot v preteklih letih sezonsko zvišale cene v skupini obleka in obutev (14,3 % mesečno), a je bila njihova raven medletno še vedno nižja (0,6 %). Medletna rast cen storitev se je ponovno nekoliko znižala, a je ostala razmeroma visoka (3,9 %). Ocenjujemo, da je tokrat k nižji rasti prispevalo umirjanje rasti cen v skupini restavracije in hoteli, ki so bile medletno višje za 4,2 % (avgusta za 6,7 %). Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se septembra mesečno minimalno zvišale, njihova medletna rast pa se je v primerjavi z avgustom povečala za 0,1 o. t., na 1,5 %.

Mesečno upadanje števila registriranih brezposelnih (ob izločitvi sezonskih vplivov) se je septembra prekinilo, število brezposelnih je bilo malenkost višje, za 0,3 %. Po originalnih podatkih je bilo konec septembra brezposelnih 43.847 oseb, kar je 1,4 % manj kot konec avgusta. Medletno je bilo število brezposelnih septembra za 4,7 % nižje, kar je manjši upad kot v prejšnjih mesecih. Ob pomanjkanju delovne sile in upokojevanju starejših brezposelnih je bilo konec septembra medletno za 13,6 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 10 % manj brezposelnih, starejših od 55 let. V prvih devetih mesecih je vsak mesec v neaktivnost in upokojitev odšlo, podobno kot v prejšnjih letih, nekoliko več kot odstotek vseh brezposelnih, kar tudi prispeva k zmanjševanju brezposelnosti.

Blagovni izvoz in uvoz  sta se avgusta tekoče zmanjšala , ostajata pa večja kot pred letom. Po rasti v predhodnih dveh mesecih se je realni izvoz avgusta tekoče zmanjšal za 1,9 %. K temu je prispeval manjši izvoz v države EU (–2,8 %), zlasti v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško in v Francijo, izvoz v Nemčijo pa se je nekoliko povečal. Tekoče je bil izvoz manjši v večini glavnih skupin proizvodov, povečal pa se je izvoz farmacevtskih in drugih kemijskih proizvodov. Uvoz se je zmanjšal drugi mesec zapored (–4,1 %), manjši je bil tako uvoz iz držav EU kot tudi izven. Opazneje se je zmanjšal uvoz proizvodov za široko potrošnjo (vse desez.). 
V povprečju prvih osmih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga medletno večja (za 3,1 % oz. 2,8 % orig.). K medletni rasti je največ prispevala menjava vozil in farmacevtskih proizvodov. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih in pričakovanja glede izvoznih naročil so septembra ostali na zelo nizki ravni.

Realni prihodek tržnih storitev se je po zmanjšanju v drugem četrtletju julija povečal, večji je bil tudi medletno (za 4,6 %). Skupni prihodek se je tako tekoče povečal za 1,8 %, pred tem pa se je v drugem četrtletju zmanjšal za 1,4 %. Prihodek se je najbolj povečal v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer se je prekinil trimesečni trend zmanjševanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je prihodek močneje okrepil še v gostinstvu. Podobno se je povečal tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja ob rasti v kopenskem in zračnem prometu. Zmanjševanje prihodka se je nadaljevalo v informacijsko-komunikacijskih in drugih poslovnih dejavnostih, a je bila intenzivnost krčenja manjša kot mesec prej. V prvih je bil upad posledica ponovnega zmanjšanja prodaje v telekomunikacijskih storitvah, v drugih se je nadaljevalo krčenje prihodka v zaposlovalnih in potovalnih agencijah. Raven prihodka v poslovanju z nepremičninami je ostala na ravni preteklega meseca. V prvih sedmih mesecih je bil realni prihodek medletno manjši le v prometu in skladiščenju.

Donosnosti do dospetja obveznic držav članic evrskega območja so se skozi celotno tretje četrtletje postopoma zniževale. Na takšno gibanje je pomembno vplivala denarna politika ECB, ki je ob umirjanju inflacijskih pritiskov letos že dvakrat znižala ključne obrestne mere. Donosnost do dospetja slovenske obveznice glede na predhodno četrtletje se je tako znižala za 21 b. t., na 3,07 %. Razmik do nemške obveznice pa se je ohranil okoli dosežene ravni (77 b. t.).