Novice

V Jesenski napovedi, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravili v začetku septembra, za letos pričakujemo umiritev gospodarske rasti na 1,5 %. Napoved je za 0.9 o. t. nižja kot spomladi, predvsem zaradi stagnacije investicij in šibkega okrevanja tujega povpraševanja. Po prvi letni oceni Statističnega urada RS se je BDP lani povečal za 2,1 %, kar je za 0,5 o. t. višje od prve ocene na podlagi četrtletnih podatkov. Spremenila se je tudi struktura rasti, s tem pa izhodišča za pripravo napovedi. Medletna rast BDP je v prvi polovici leta znašala 1,4 %, zaznamovali so jo upad investicij, občutna krepitev zalog, zmerna rast zasebne potrošnje in močna rast državne potrošnje. Ob visoki rasti domače potrošnje (skupaj z zalogami) se je uvoz močno povečal, izvoz pa je bil medletno nižji, kar je vplivalo na velik negativen prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP. »Tuje povpraševanje raste počasneje, kot smo pričakovali spomladi, zlasti so se poslabšali gospodarski obeti v Nemčiji, izvoz storitev upada. Zato pričakujemo, da bo rast skupnega izvoza nižja kot v Pomladanski napovedi. Ob stroškovnih pritiskih zaradi rastočih stroškov dela na enoto proizvoda pa bo tudi letos nižja od rasti tujega povpraševanja. Glede na pričakovano šibko rast aktivnosti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah za drugo polovico leta pričakujemo nizko tekočo rast izvoza blaga in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih,« je o pričakovanih gibanjih do konca letošnjega leta povedala v. d. direktorja UMAR Maja Bednaš. »V nasprotju s pomladanskimi pričakovanji za letos napovedujemo stagnacijo in ne rasti investicij. Investicije države, ki so v deležu bruto domačega proizvoda med najvišjimi v EU, naj bi se v drugi polovici leta okrepile, zasebne investicije v zgradbe in objekte pa naj bi stagnirale, pri čemer izhajamo iz podatkov o izdanih gradbenih dovoljenjih za gradnje stavb,« je dodala. Ob pričakovani rasti aktivnosti v izvoznem sektorju pa letos pričakujemo zmerno rast investicij v opremo in stroje. Rast zasebne potrošnje se bo po lanski stagnaciji letos okrepila. Gospodinjstva so v prvi polovici leta več trošila za nakupe osebnih avtomobilov, turistične storitve v tujini in živila, manj pa za neživila in prenočitve doma. »Pričakujemo, da bo zasebna potrošnja v drugi polovici leta zmerno naraščala, podprta z visoko zaposlenostjo, nadaljnjo realno rastjo plač oziroma razpoložljivega dohodka, nižjo inflacijo in večjim optimizmom potrošnikov. Na rast zasebne in državne potrošnje pa letos metodološko vplivata ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka. Zaradi te spremembe je rast zasebne relativno nižja, rast državne potrošnje pa relativno višja; na ravni BDP je učinek nevtralen,« je razložila v. d. direktorja UMAR. Rast državne potrošnje pa bo letos še nekoliko višja, kot smo pričakovali spomladi, zaradi višje realizacije v prvem polletju, na kar je vplivala tudi popoplavna obnova, ki je relativno bolj kot investicijske v tem obdobju okrepila izdatke države za blago in storitve. Rast uvoza bo ob visoki rasti domače potrošnje, vključno z zalogami, precej presegala rast izvoza, zato bo saldo menjave s tujino negativen. 

V prihodnjih dveh letih pričakujemo višjo rast BDP (2,4 % leta 2025 in 2,5 % leta 2026). Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja se bosta okrepili rast izvoza in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Leta 2026 v izvoznem sektorju pričakujemo tudi pozitiven vpliv investicije v proizvodnjo novega osebnega vozila in zagona proizvodnje v novem farmacevtskem obratu. Rasla bo tudi storitvena menjava. Izboljšanje gospodarskih razmer v glavnih trgovinskih partnericah bo pozitivno vplivalo tudi na investicijske odločitve v predelovalnih dejavnostih. Na podlagi podatkov o izdanih gradbenih dovoljenjih pričakujemo krepitev gradbene aktivnosti. Na rast v gradbeništvu bo vplivala tudi visoka investicijska aktivnost države, vključno z ureditvijo protipoplavne zaščite in obnove ter investicijami v okviru porabe sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Rast zasebne potrošnje se bo ob višji realni rasti dohodkov v naslednjih dveh letih okrepila. Na to bosta vplivali nadaljnja rast plač in nižja inflacija, kar bo zviševalo kupno moč prebivalstva. V napovedi predpostavljamo, da se bo nagnjenost k varčevanju v naslednjih dveh letih znižala in nekoliko bolj približala dolgoletnemu povprečju. Rast državne potrošnje bo v letu 2025 zmernejša, v letu 2026 pa se bo zaradi polne uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi ponovno nekoliko okrepila.

Zaposlenost je rekordno visoka, brezposelnost pa najnižja doslej; rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti se bosta še nadaljevali; visoka raven in veliko pomanjkanje delovne sile pa v prihodnjih dveh letih ne bosta omogočali vidnejše rasti zaposlenosti. V prvi polovici leta sta se medletna rast zaposlenosti in upadanje števila registriranih brezposelnih umirila. Ob tem je zaposlenost rekordno visoka, brezposelnost pa najnižja doslej. Ob že doseženi visoki ravni tudi v drugi polovici leta pričakujemo podobno rast zaposlenosti, zato bo letošnja rast počasnejša od lanske. Število registriranih brezposelnih bo v povprečju leta padlo z lanskih 48,7 na slabih 46 tisoč. V prihodnjih dveh letih se, kljub predvideni višji gospodarski rasti, zaposlenost ne bo bistveno okrepila zaradi že visoke ravni ter omejitev na strani ponudbe delovne sile, a bodo njeno pomanjkanje nekoliko omilili nekateri ukrepi za lažje zaposlovanje in pridobivanje tuje delovne sile. Število registriranih brezposelnih bo padlo na 44,6 tisoč v povprečju leta 2025 in 44,1 tisoč v povprečju leta 2026.

Nominalna rast skupne povprečne bruto plače bo letos ostala visoka, v prihodnjem letu pa se bo zaradi predvidene uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju še nekoliko okrepila. V javnem sektorju bo letos rast sicer nižja kot lani, a se bo znova povečala s prihodnjim letom, ko je v januarju predvidena uveljavitev reforme plačnega sistema. V zasebnem sektorju bo rast plač letos še visoka in bo taka ostala tudi v prihodnjih dveh letih. S tem se bodo ohranjali pritiski na že lani precej poslabšan stroškovno konkurenčni položaj slovenskih podjetij, zaradi česar ne pričakujemo še večjega povišanja plač. Napoved rasti bruto plač sicer spremljajo precejšnja tveganja. Ta so v javnem sektorju povezana s še nedorečenimi elementi reforme plačnega sistema, v zasebnem sektorju pa z večjim pritiskom na rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile in izrazitejšim demonstrativnim učinkom, ki ga lahko ima povišanje plač v javnem sektorju.

Inflacija se je letos občutno znižala in bo v povprečju leta (2,1 %) bistveno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,7 %). Pričakujemo, da se bo do novembra ohranjala na nizki ravni, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo ponovno povišala zaradi učinka nizke osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov. Ocenjujemo, da se bo inflacija 2 % ponovno približala leta 2026. Predpostavka napovedi je, da bodo razmere na trgih energentov ostale stabilne. Bodo pa medletne rasti cen energentov zaradi izteka začasnih ukrepov za blaženje posledic energetske draginje precej nihale. Večje učinke pričakujemo predvsem v letu 2025, ob upoštevani ponovni uvedbi prispevka za OVE in SPTE. Pričakujemo, da se bo v nadaljevanju leta nekoliko zvišala rast cen hrane, a bo še vedno umirjena. Rast cen storitev bo eden glavnih dejavnikov inflacije tudi v prihodnje, predvsem v povezavi z nadaljnjo rastjo plač. Rast cen neenergetskega industrijskega blaga bo ostala umirjena. Povprečna inflacija se bo letos tako znižala z lanskih 7,4 % na 2,1 %, leta 2025 pa ponovno povišala na 3,3 %, predvsem zaradi izteka ukrepov za blažitev energetske draginje. Ob umirjanju rasti cen v večini skupin blaga se bo rast cen storitev ohranjala na povišanih ravneh. Leta 2026 naj bi se inflacija ponovno približala 2 %.

Z uresničitvijo Jesenske napovedi so povezane nekatere negotovosti. Stopnjevanje pritiskov na konkurenčnost evrskega območja, povečanje trgovinskih konfliktov med EU in glavnimi trgovinskimi partnericami ter večanje geopolitične negotovosti lahko vplivajo na nižjo gospodarsko rast v trgovinskih partnericah od predvidene. Negotovost in tveganja v evrskem območju in v Sloveniji so povezana tudi z morebitno trdovratnostjo inflacije, kar bi vodilo k dlje časa povišanim obrestnim meram ter s tem negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost in finančno stabilnost. »Negotovost v domačem okolju pa je povezana z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva, zmogljivostjo za izvajanje načrtovane visoke investicijske aktivnosti države, tempom izvajanja popoplavne obnove ter črpanjem sredstev EU in načrtovanimi reformami, ki so pomembne za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost,« je še pojasnila Maja Bednaš. So pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene v osnovnem scenariju. Te izhajajo predvsem iz morebitnega še uspešnejšega privabljanja delovne sile in pozitivnih učinkov celovitega črpanja sredstev EU skupaj z reformnimi ukrepi.