Novice
Komentar BDP: Gospodarska gibanja v prvem četrtletju znatno pod pričakovanji
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je gospodarska aktivnost v prvem letošnjem četrtletju zmanjšala za 0,8 %. Tudi v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil bruto domači proizvod nižji, in sicer za 0,7 %, kar je, kot je poudarila v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Maja Bednaš, precej pod pričakovanji Pomladanske napovedi 2025. Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar verjetno lahko povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA (večina teh ukrepov je bila namreč sprejeta ali naznanjena kasneje, tj. aprila). Hkrati tudi podatki o zasebni potrošnji kažejo na določeno zadržanost gospodinjstev pri trošenju, saj je bila realna rast razpoložljivega dohodka v istem obdobju relativno višja. BDP v povprečju EU se je v prvem četrtletju tekoče povečal za 0,3 % (medletno za 1,4 %). Ocenjujemo, da je na rast BDP v EU, ki pa je večinoma presegla pričakovanja mednarodnih institucij, pozitivno vplivala rast domače potrošnje, deloma pa tudi pospešitev proizvodnje in povečevanje zalog pred sprejetjem carinskih ukrepov. V Sloveniji učinek pospešitve proizvodnje ni bil zaznan, kar povezujemo z majhno izpostavljenostjo slovenskega gospodarstva neposredni trgovini z ZDA (2,2 % slovenskega blagovnega izvoza in 0,9 % blagovnega uvoza). So se pa v negotovih razmerah močno povečale zaloge.
Izvoz blaga in storitev v prvem letošnjem četrtletju je tekoče še nekoliko upadel po znatnem upadu v zadnjem lanskem četrtletju, medletno pa je ostal na podobni ravni (0,1 %). Izvoz blaga je bil sicer nekoliko večji kot v prejšnjem četrtletju, ko se je močno skrčil, a medletno manjši in pod pomladanskimi pričakovanji. Sicer še naprej raste izvoz farmacevtskih izdelkov, kovin in primarnih proizvodov, zmanjšal pa se je zlasti izvoz strojev in naprav (vključno z vozili), ki sicer predstavljajo okoli četrtino izvoza. Izvoz storitev je tekoče upadel, a ostal medletno večji.
Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti je bila nižja kot pred letom (–2,5 %). Na podlagi podatkov o proizvodnji predelovalnih dejavnosti ocenjujemo, da se je proizvodnja v panogah, ki izdeluje proizvode za vmesno porabo za tuje trge, nadalje skrčila. Medletno je bila manjša tudi proizvodnja kovinskih izdelkov, drugih strojev in naprav ter vozil in plovil. Medletno večja pa je bila proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih panogah, zlasti v farmaciji, prav tako tudi v energetsko intenzivnih panogah1, z izjemo papirne industrije.
V prvem četrtletju se je nadaljevalo upadanje investicijske aktivnosti: skupne investicije v osnovna sredstva so se tekoče zmanjšale, medletno so bile nižje za 5,1 %. Nizka raven investicij v opremo in stroje je povezana z visoko negotovostjo, presenetljivo pa so se močno znižale gradbene investicije. Tako je bila dodana vrednost v gradbeništvu za 6,0 % nižja kot pred letom. Prispevek zalog h gospodarski rasti pa je bil v prvem četrtletju visoko pozitiven (1,1 o. t.).
Rast zasebne potrošnje je bila v prvem četrtletju 2025 0,4-odstotna. Ob razmeroma visoki realni rasti plač in visoki ravni zaposlenosti je bila rast trošenja gospodinjstev razmeroma skromna, zato ocenjujemo, da se je še nekoliko povečala stopnja varčevanja, kar je nakazovalo tudi poslabšanje zaupanja potrošnikov v prvih letošnjih mesecih. Gospodinjstva so v prvem četrtletju sicer povečala nakupe osebnih avtomobilov, večje je bilo trošenje za živila, pijače ter tobačne izdelke, neživila in turistične storitve v tujini, manj pa je bilo domačih prenočitev v Sloveniji. Na razmeroma nizko rast zasebne potrošnje v prvem četrtletju je verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in povezanih nakupov (lani marca, letos aprila).
Rast državne potrošnje v prvem četrtletju je bila 2,6-odstotna. Poganjala jo je predvsem rast izdatkov za blago in storitve v zdravstvu in rast socialnih transferov v naravi, zlasti izdatkov za zdravila in zdravstvene storitve, je pa bila rast nižja kot lani ob preoblikovanju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Povečala se je tudi zaposlenost v sektorju država (1,1 %), kjer se je rast glede na lani prav tako nekoliko umirila, tako kot tudi rast državnih izdatkov, ki jih povezujemo s popoplavno obnovo (ti v državni potrošnji ne vključujejo investicij).
Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji, ki se je aprila nekoliko poslabšal, se je v zadnjih mesecih sicer ustalil na višji ravni kot pred letom, a je že skoraj dve leti pod dolgoletnim povprečjem. Na mesečni ravni sta se znižala kazalnik zaupanja pri potrošnikih in v trgovini na drobno, prav tako sta bila ta kazalnika edina medletno nižja. Ob negotovih gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju se tudi razpoloženje v predelovalnih dejavnostih ne izboljšuje. Raven izvoznih naročil je v prvem trimesečju ostala nizka, pričakovanja glede proizvodnje in zaposlovanja pa so se nekoliko poslabšala.
Kazalniki razpoloženja za evrsko območje so aprila ob veliki negotovosti glede carin in morebitnih zaostritev trgovinskih politik kazali mešano sliko. Vrednost kazalnika vodij nabave PMI je ostala nad 50 (vrednost, ki nakazuje rast aktivnosti). Kazalnik za storitve je še naprej nakazoval rast aktivnosti (50,1), čeprav se je nekoliko poslabšal, kazalnik za predelovalne dejavnosti pa se je nadalje izboljšal in nakazoval manjši upad aktivnosti kot v preteklih mesecih (49). Kazalnik gospodarske klime (ESI) pa se je ob poslabšanju zaupanja v vseh dejavnostih in med potrošniki vidneje znižal. Kazalnik Ifo, ki meri razpoloženje v nemškem gospodarstvu, se je ob izboljšanju ocene trenutnih razmer malenkost zvišal.
»UMAR je Pomladansko napoved gospodarskih gibanj 2025 pripravil februarja v razmerah velike negotovosti. Kasneje objavljene napovedi mednarodnih institucij, ki upoštevajo že sprejete protekcionistične ukrepe, so za zdaj še podobne ali le nekoliko pod predpostavkami naše Pomladanske napovedi, ki smo jih zaradi negotovosti oblikovali konzervativno. Mednarodni denarni sklad (IMF) je zaradi učinka novih carinskih politik, sprememb trgovinskih povezav, slabšega razpoloženja in povečane negotovosti napoved svetovne gospodarske rasti za letos znižal za 0,5 odstotne točke, na 2,8 odstotka. Napoved gospodarske rasti za evrsko območje je prav tako nižja kot jeseni in se giblje okrog 0,8 % za leto 2025. Negotovost in nepredvidljivost glede prihodnjih gospodarskih gibanj v trgovinskih partnericah pa ostajata izjemno veliki – indeks negotovosti trgovinskih politik (Trade Policy Uncertainty Index) se tako že več mesecev ohranja na rekordnih ravneh. Tudi druga tveganja v mednarodnem okolju ostajajo velika, povezana so predvsem z morebitno zaostritvijo trgovinske vojne, poslabšanjem geopolitičnih razmer in počasnejšim gospodarskim okrevanjem v nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah od sedaj pričakovanega,« je o napovedih mednarodnih institucij in aktualnih razmerah v mednarodnem okolju povedala Maja Bednaš, v. d. direktorja UMAR.
______
1 Papirna industrija, kemična industrija, proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja kovin.