Novice

V Pomladanski napovedi, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravili v drugi polovici februarja, za letos pričakujemo 2,4-odstotno rast BDP, kar je nekoliko manj od jesenskih pričakovanj. Na gospodarska gibanja bodo ugodno vplivali nadaljnja rast investicij, umirjanje inflacijskih pritiskov in okrevanje tujega povpraševanja, ki pa je nekoliko počasnejše od predvidenega jeseni. »Pričakujemo okrevanje izvoza blaga, po lanskem krčenju, in nekoliko višjo rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, na rast izvoza storitev pa bo vplivala predvsem rast s turizmom povezanih storitev. Rast v izvoznem sektorju bo omejevala poslabšana konkurenčnost, ki je posledica povečanih domačih stroškovnih pritiskov, zlasti stroškov dela,« je o pričakovanih gospodarskih gibanjih iz aktualne napovedi povedala Maja Bednaš, direktorica UMAR. »Pričakujemo nadaljnjo rast investicij, spodbujeno z nadaljevanjem visoke investicijske aktivnosti države, povezane tudi z obnovo po poplavah in izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost, ponovno rastjo investicij v opremo in stroje ob okrevanju izvoza ter močno rastjo stanovanjskih investicij,« je dodala. Zasebna potrošnja se bo ob krepitvi realnih dohodkov in zaposlenosti zvišala, na rast bodo vplivali visoka raven zaposlenosti, nadaljnja rast plač, nižji cenovni pritiski ter večji optimizem potrošnikov. Razmeroma skromna pospešitev rasti glede na lani je v veliki meri metodološke narave, v povezavi z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovim preoblikovanjem v obvezni zdravstveni prispevek. Bo pa ta sprememba pozitivno vplivala na rast državne potrošnje, ki se bo letos okrepila.

V prihodnjih dveh letih pričakujemo nekoliko višjo rast BDP (2,5 % leta 2025 in 2,6 % leta 2026). Višja rast izvoza in povezanih dejavnosti bo sledila višji rasti tujega povpraševanja. Pričakujemo predvsem povečan izvoz visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti (farmacija, proizvodnja IKT opreme), okrepil se bo tudi njihov prispevek k rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Strukturne spremembe v evropski industriji bodo vplivale tudi na skromnejšo rast v slovenski avtomobilski industriji oziroma proizvodnji motornih vozil in nekaterih povezanih dejavnostih. Z višjim izvozom bodo okrevale zasebne investicije v opremo in stroje. Nadaljevala se bo visoka investicijska aktivnost države, pričakujemo pa nekoliko nižjo rast stanovanjskih investicij. Rast zasebne potrošnje se bo okrepila, ob nadaljnji realni rasti dohodkov in predvidoma nekoliko nižji stopnji varčevanja, ki pa bo ostala višja kot pred epidemijo. Povečano trošenje za t. i. nenujne dobrine in storitve (na primer pohištvo, elektronika, turizem) bo vplivalo na rast prodaje v trgovini in gostinstvu ter kulturnih, razvedrilnih, osebnih in športnih storitvah. Po prehodno visoki rasti državne potrošnje v letu 2024 bo ta v 2025 ponovno zmernejša, nanjo pa bo vplivala predvsem nadaljnja rast zaposlenosti in izdatkov za zdravstvo ter postopna vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe. V letu 2026 bo zaradi polne uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi rast državne potrošnje ponovno nekoliko okrepljena. 

Pričakujemo, da se bo inflacija večji del letošnjega leta postopoma umirjala, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo zaradi učinka osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov predvidoma nekoliko okrepila. Predvidevamo nadaljnje umirjanje rasti cen storitev, ki pa bo ob nadaljnji rasti trošenja še razmeroma visoka. Še naprej se bo umirjala tudi rast cen hrane, rast cen neenergetskega industrijskega blaga bo zmerna. Ob predpostavki razmeroma stabilnih cen energentov na svetovnem trgu bodo medletne rasti energentov v indeksu cen življenjskih potrebščin precej nihale zaradi izteka začasnih ukrepov za blaženje posledic energetske draginje. Povprečna inflacija naj bi se tako letos znižala na 2,7 %, v letu 2025 pa naj bi se ob upoštevanju izteka ukrepov, kljub umirjanju rasti cen v večini skupin blaga in storitev, povišala na 3,4 %. Leta 2026 naj bi se inflacija umirila na 2,2 %. 

Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta letos še umirila. Tudi v prihodnjih letih bo vidnejšo rast zaposlovanja omejevalo pomanjkanje delovne sile, povezano z demografskimi gibanji. Letos bo, kljub predvideni višji gospodarski rasti, rast zaposlenosti v povprečju leta nekoliko nižja kot lani, povprečno število registriranih brezposelnih pa bo podobno lanskemu. »Tudi v prihodnjih dveh letih se zaposlenost ne bo bistveno povečala, pomanjkanje delovne sile pa bodo nekoliko omilili nekateri ukrepi za lažje zaposlovanje in pridobivanje tuje delovne sile, ki bi jih bilo treba še okrepiti. Zaposlovanje tujih delavcev bo namreč, podobno kot v zadnjih letih, ključno za rast zaposlenosti,« je o gibanjih na trgu dela in pomanjkanju delovne sile povedala Maja Bednaš.
 
Nominalna rast povprečne bruto plače se bo letos nekoliko umirila, realna rast pa bo ob pričakovani nižji rasti cen nekoliko višja. Rast plač bo v zasebnem sektorju tudi letos razmeroma visoka. Na to bodo vplivali nadaljnji pritiski s trga dela ob pomanjkanju kadrov, krepitev teženj po ohranjanju kupne moči dohodka in tudi januarsko povišanje minimalne plače. V javnem sektorju bo na rast plač, ki bo precej nižja kot lani, vplivala delna uskladitev plač z inflacijo sredi leta. V prihodnjih dveh letih se bo skupna rast plač umirila, kar bo posledica umirjanja cenovnih pritiskov in teženj podjetij za izboljšanje v zadnjih letih precej oslabljene stroškovne konkurenčnosti. Napoved rasti bruto plač sicer spremljajo precejšnja tveganja, povezana predvsem z morebitno vztrajnostjo inflacije, večjimi pritiski s trga dela zaradi omejene ponudbe in izvedbo reforme plačnega sistema v javnem sektorju. 

Z uresničitvijo Pomladanske napovedi so povezane nekatere negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju ter lahko vplivajo na hitrost pričakovanega okrevanja in umirjanja inflacije v trgovinskih partnericah. Zlasti zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Ukrajini, bi lahko privedla do ponovnih ponudbenih šokov, kar bi negativno vplivalo tudi na izvozni del slovenskega gospodarstva. Poleg tega bi nanj lahko vplivali tudi morebitni okrepljeni stroškovni pritiski, tudi v domačem okolju, ki bi poslabšali njegovo že sicer oslabljeno konkurenčnost. Tudi širše gospodarske posledice lanskih poplav, predvsem z vidika hitrosti izvedbe popoplavne obnove zaradi omejenih administrativnih in kadrovskih zmogljivosti, tudi v gradbeništvu, ostajajo negotove. So pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast. Te izhajajo zlasti iz morebitnega hitrejšega zniževanja inflacije, še uspešnejšega privabljanja delovne sile in učinkovitejšega črpanja sredstev EU skupaj z reformnimi ukrepi.