Novice

V Pomladanski napovedi, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravili v drugi polovici februarja, za letos po osrednjem scenariju, ki ne predvideva dolgotrajno povišanih cen nafte in plina ter njihove otežene dobave, pričakujemo okrepitev gospodarske rasti na 2,0 %, kar je podobno našim jesenskim pričakovanjem.

V negotovih razmerah bo gospodarska rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah po napovedih mednarodnih institucij v letu 2026 večinoma podobna kot lani, okrepila pa naj bi se v Nemčiji in Avstriji, ki sta med največjimi slovenskimi izvoznimi trgi. Ob veliki geopolitični in ekonomski negotovosti se evropsko gospodarstvo sooča tudi z naraščajočimi konkurenčnimi pritiski in strukturnimi težavami, zato tudi ob odsotnosti šokov v obdobju 2027–2028 ni pričakovati vidnejšega pospeška gospodarske rasti.

»Izvozno usmerjeni del gospodarstva bo letos postopno okreval ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje zlasti v Nemčiji in Avstriji ter dokončanju investicij v farmacevtski in avtomobilski industriji, izzivi prestrukturiranja in stroškovni pritiski pa ostajajo. Rast investicijske aktivnosti se bo nadaljevala, na njeno dinamiko pa bodo vplivale zlasti javne investicije. Rast zasebnih poslovnih investicij bo ostala skromna, omejena z negotovimi razmerami v mednarodnem okolju in domačimi stroškovnimi pritiski, stanovanjske investicije pa naj bi po dvoletnem upadu postopno naraščale,« je o pričakovanih gibanjih iz aktualne napovedi povedala vršilka dolžnosti direktorja UMAR Alenka Kajzer. Rast zasebne potrošnje se bo letos okrepila in bo rasti razpoložljivega dohodka sledila bolj kot lani, ko se je močno povečala stopnja varčevanja. »Trošenje gospodinjstev bo spodbujalo rast prihodka v trgovini in storitvenih dejavnostih, povezanih s turizmom in preživljanjem prostega časa, na kar bo vplivala tudi nadaljnja rast obiska tujih turistov. Tudi rast državne potrošnje bo letos višja kot lani, predvsem zaradi celoletnega izvajanja dolgotrajne oskrbe v institucijah,« je povedala Kajzer. Tudi v prihodnjih dveh letih na UMAR pričakujemo podobno gospodarsko rast (2,0 %).
 

Na trg dela vedno bolj vplivajo demografske spremembe, zaposlenost bo zaradi omejene ponudbe delovne sile letos in v prihodnjih dveh letih stagnirala, brezposelnost bo ostala nizka. »Pričakujemo nadaljnjo rast zaposlenosti v javnih storitvah, predvsem zaradi naraščajočih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, v preostalih dejavnostih pa nekoliko upočasnjeno upadanje števila zaposlenih ob pospešitvi rasti gospodarske aktivnosti. Velik del novega zaposlovanja bo še naprej temeljil na zaposlovanju tujih državljanov,« je o pričakovanjih na trgu dela povedala Kajzer. Število registriranih brezposelnih, ki je na zgodovinsko nizki ravni, bo letos v povprečju podobno kot lani, v prihodnjih dveh letih pa se bo še nekoliko zmanjšalo zaradi demografskih sprememb, zaradi katerih se postopoma povečuje prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oziroma upokojitev.

Rast plač bo letos (nominalno 6,7 %) višja kot lani. V javnem sektorju se bo umirila z lanskih 9,4 %, a ostala razmeroma visoka (6,5 %), na kar bodo vplivala predvsem nadaljnja izplačila v okviru plačne reforme. V zasebnem sektorju bo rast plač (6,7 %) višja kot lani, ko se je statistično upočasnila, saj so se ob uvedbi zimskega regresa, ki se ne všteva v rast plač, izredna izplačila občutno zmanjšala. Nanjo bodo še naprej vplivali pritiski s trga dela, pa tudi demonstracijski učinek povišanja plač v javnem sektorju in dvig minimalne plače v začetku leta. V prihodnjih letih se bo skupna rast plač v javnem sektorju postopoma umirila skladno s predvideno dinamiko izvajanja plačne reforme, upočasnila naj bi se tudi v zasebnem sektorju ob prizadevanjih podjetij za ohranjanje konkurenčnosti.

Letos bo inflacija (2,6 % konec leta, 2,5 % povprečna) podobna lanski, še naprej pričakujemo nadpovprečno rast cen storitev in hrane, tudi zaradi vpliva višjih stroškov dela; v naslednjih letih ob odsotnosti šokov pričakujemo znižanje proti 2 %. Na rast cen hrane, ki se bo predvidoma upočasnila, bodo še naprej vplivali oteženi oziroma spreminjajoči se pogoji pridelave zaradi podnebnih sprememb, pa tudi rast stroškov dela v živilski industriji in trgovini. Razmeroma visoka rast plač bo skupaj s povečanim trošenjem vplivala tudi na nekoliko višjo rast cen storitev kot lani. Po letu 2026 se bo inflacija ob odsotnosti šokov na trgih energentov in surovin postopoma zniževala proti 2 %, rast cen storitev pa bo še naprej nadpovprečna, zato bo tudi osnovna inflacija v daljšem obdobju nekoliko presegala 2 %.

Uresničitev Pomladanske napovedi spremljajo velika negativna tveganja, povezana z zaostrenimi geopolitičnimi razmerami, pa tudi morebitnim povečevanjem trgovinskih ovir. Tveganja, sicer v manjši meri, izhajajo tudi iz domačega gospodarskega okolja. Daljše vztrajanje geopolitičnih konfliktov in njihova zaostritev ter razširitev na širše območje Bližnjega vzhoda bi vplivali na podražitev surovin, krepitev inflacijskih pritiskov ter motnje v dobavnih verigah, kar bi zavrlo svetovno trgovino ter rast evropskega gospodarstva. Dolgotrajnejše ohranjanje trenutno povišane cene nafte na ravni okrog 80 USD za sodček bi nekoliko upočasnilo gospodarsko rast, zlasti izvoz in investicije, povečali pa bi se tudi inflacijski pritiski zaradi višjih cen energentov. Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine bi še poglobilo te učinke, saj bi povzročilo hude motnje v dobavi nafte, zemeljskega plina in drugih ključnih surovin. Veliko tveganje ostaja tudi morebitno povečevanje trgovinskih ovir in vztrajanje globalne trgovinske negotovosti, ki bi upočasnilo rast evropskega gospodarstva, ki se že dlje sooča s strukturnimi težavami in zmanjšano konkurenčnostjo. V domačem okolju so tveganja povezana predvsem z zmogljivostmi za izvedbo obsežnih investicijskih projektov ter tudi z rastjo stroškov dela. Možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene izhajajo iz večjih učinkov obrambnih in infrastrukturnih izdatkov (doma in v tujini), uspešnejšega privabljanja visoko izobražene delovne sile ter pozitivnih učinkov reformnih ukrepov.