Kratke analize

Evropska komisija (EK) s sodelovanjem držav članic EU vsaka tri leta pripravlja dolgoročne projekcije izdatkov, povezanih s staranjem, ki vključujejo izdatke za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in brezposelnost. Koordinacija priprave projekcij poteka na ravni EK v okviru delovne skupine za staranje prebivalstva (AWG - Working Group on Ageing and Sustainability) pri Odboru za ekonomsko politiko, ki je pripravljalni odbor Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin). Dolgoročne projekcije kažejo, v katerih državah bi bila vzdržnost financiranja sistemov - ob ohranjanju veljavnih politik - izpostavljena pritiskom zaradi bodočih demografskih in tehnoloških sprememb. Njihov namen je opozoriti kdaj in v kakšnem obsegu je treba ukrepati, da sistemi ostanejo dolgoročno vzdržni.

Zadnje dolgoročne projekcije so bile objavljene maja 2018 v Poročilu o staranju 2018 (Ageing Report 2018). Projekcije za obdobje od leta 2016 do leta 2070 kažejo, da bi se ob osnovnem scenariju izdatki za staranje v Sloveniji povečali z 21,9 % na 28,2 % BDP oz. za 6,3 o. t. Bolj kot v Sloveniji naj bi se se celotni izdatki povečali na Malti in v Luksemburgu. V letu 2070 pa bi bila Slovenija po višini izdatkov, izraženih v % BDP, nekoliko nad povprečjem evrskega območja, višje projekcije izdatkov bi imeli Luksemburg, Avstrija, Finska in Belgija, ki bi ob ohranjanju veljavnih politik za področja povezana s staranjem porabila najvišji odstotek BDP med državami EU.

V strukturi izdatkov, povezanih s staranjem predstavljajo največji delež javni izdatki povezani s pokojninskim sistemom, ki naj bi se v Sloveniji v obdobju 2016–2070 povečali za 3,9 o. t., kar je drugo najvišje povečanje med državami EU. Tudi javni izdatki za zdravstveno varstvo in izobraževanje naj bi se povečali bolj kot v povprečju v državah EU, delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo pa naj bi se povečal nekoliko manj od povprečja EU. V nadaljevanju predstavljamo način in metodološki pristop izdelave projekcij izdatkov za pokojnine.