Kratke analize

V letu 2024 je splošno finančno stanje podjetniškega sektorja ostalo stabilno in razmeroma ugodno, kar kaže na dobro odpornost podjetij v spremenjenih gospodarskih razmerah. Likvidnost je dosegla najvišje ravni, donosnost se je kljub rahlemu znižanju nekaterih kazalnikov ohranila blizu najboljših vrednosti, zadolženost pa je ostala zmerna. Prispevek finančnega dolga in znotraj njega tudi bančnega dolga k celotnemu dolgu je bil najnižji po letu 2006, prispevek poslovnih obveznosti pa je kljub rahlemu znižanju ostal visok, medtem ko so prispevki ostalih obveznosti (npr. vnaprej prejeta sredstva iz dolgoročnih pogodb, subvencije za nakup osnovnih sredstev in različne rezervacije), čeprav majhni, dosegli najvišje vrednosti v tem obdobju. Sposobnost podjetij za odplačevanje dolga je ob nadaljnjem zvišanju nekaterih absolutnih kazalnikov zadolženosti, prezadolženosti in obrestnih mer po večini kazalnikov ostala med najugodnejšimi po letu 2006. Čeprav je finančno stanje podjetniškega sektorja ostalo razmeroma ugodno, se je v obdobju 2020–2024 finančni položaj v posameznih dejavnostih začasno izraziteje poslabšal. V letih 2020 in 2021 se je finančni položaj poslabšal predvsem v tržnih storitvah, ki jih je epidemija najmočneje prizadela (gostinstvo, kulturno-rekreacijske in druge poslovne dejavnosti). V letih 2022 in 2023 je bil vpliv izrazitejši v dejavnostih z višjimi stroški materiala in energentov (gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, energetika), pa tudi v holdingih in lizingih ter informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Leta 2024 so se težave najbolj pokazale v dejavnostih, usmerjenih na tuje trge (predelovalne dejavnosti, promet), kar je bila posledica povečane geopolitične in gospodarske negotovosti ter šibkega okrevanja v trgovinskih partnericah, predvsem v Nemčiji. Delež podjetij z razmeroma močno izpostavljenostjo tveganju plačilne nesposobnosti se je tako po letu 2020 prehodno zvišal, a je bil že od leta 2023 po večini kazalnikov na podobni ravni kot pred epidemijo in nižji kot v obdobju finančne in gospodarske krize. Prezadolženost teh najbolj problematičnih prezadolženih podjetij je bila leta 2024 najvišja v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih, z vidika dejavnosti pa v holdingih in lizingih, predelovalnih, strokovno-tehničnih dejavnostih, gradbeništvu, nepremičninski dejavnosti in trgovini.

Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji je tudi v prvih osmih mesecih leta 2025 kljub kompleksnim in negotovim geopolitičnim in gospodarskim razmeram, šibki gospodarski rasti ter ob še vedno razmeroma visokih obrestnih merah ostala relativno ugodna. Kakovost bančnih terjatev do podjetij je še naprej dobra. Delež nedonosnih terjatev (NPE) se je v prvih osmih mesecih 2025 kljub rahlemu zvišanju ohranil blizu zgodovinsko najnižjih ravni. V primerjavi z letom 2019 je nižji v večini dejavnosti, višji pa v prometu in predelovalnih dejavnostih. Čeprav je še vedno najvišji v gostinstvu, je delež NPE že od decembra 2023 nižji kot pred epidemijo. Z vztrajnim zniževanjem se je približal ravnem strokovnih in drugih poslovnih ter predelovalnih dejavnosti, kjer je bil v prvih osmih mesecih 2025 zabeležen nadaljnji porast. Delež terjatev s povečanim kreditnim tveganjem (S2) se je po prehodnem povečanju od leta 2021 začel zniževati, v zadnjih dveh mesecih leta 2024 pa se je ponovno nekoliko zvišal. V prvih osmih mesecih leta 2025 se je delež znova malenkost znižal in ostal občutno nižji kot v času epidemije. Kljub izboljšanju sta deleža še vedno najvišja v rekreacijskih, kulturnih in drugih storitvenih dejavnostih ter v gostinstvu, zelo blizu pa jima že sledita deleža v predelovalnih dejavnostih in javnih storitvah. Število začetih stečajnih postopkov se je po zniževanju v obdobju 2019–2023 v letu 2024 nekoliko povečalo (pri samostojnih podjetnikih že v letu 2023), rast se je nadaljevala tudi v prvih osmih mesecih leta 2025, razen pri drugih poslovnih subjektih. Kljub temu je bilo število začetih stečajnih postopkov še vedno precej nižje kot v enakem obdobju leta 2019, izpostavljenost bank do teh družb pa je ostala majhna. V prvih osmih mesecih leta 2025 je bilo v primerjavi z letom 2024 število začetih stečajnih postopkov višje v kulturno-rekreacijskih, nepremičninskih, finančno-zavarovalniških dejavnostih ter v zdravstvu in socialnem varstvu, za katere je sicer značilno razmeroma nizko število stečajev. Višje kot v enakem obdobju leta 2024 je bilo število začetih stečajnih postopkov tudi v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu, gostinstvu, strokovno-tehničnih in drugih dejavnostih. Predepidemične ravni so bile presežene v predelovalnih in komunalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu ter v zdravstvu in socialnem varstvu.

Stabilnost podjetniškega sektorja je tako od leta 2019 do prvih osmih mesecev leta 2025 kljub kriznim razmeram v veliki meri temeljila na ugodnem finančnem položaju podjetij pred epidemijo in obsežnih interventnih ukrepih države, ki se postopoma iztekajo. Podjetja se medtem še naprej soočajo s kompleksnim in negotovim geopolitičnim ter ekonomskim okoljem. Trgovinske napetosti dodatno zaostrujejo razmere, ki ostajajo zahtevne predvsem za izvoznike. Še vedno visoke obrestne mere in skromna gospodarska rast, omejena z nižjo stroškovno konkurenčnostjo zaradi naraščajočih stroškov dela in vztrajno visokih cen energentov, dodatno obremenjujejo poslovanje. Vendar se je treba zavedati, da so morebitni novi interventni ukrepi lahko le začasni in natančno ciljno usmerjeni, saj lahko kljub kratkoročnim pozitivnim učinkom srednjeročno povzročijo negativne posledice tako za produktivnost kot tudi za gospodarsko rast.