Kratke analize
Finančno stanje podjetniškega sektorja in plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji
Splošno finančno stanje podjetniškega sektorja je v letu 2023 ostalo razmeroma ugodno – kazalniki likvidnosti in donosnosti so dosegli najvišje ravni, kazalniki zadolženosti pa so ostali razmeroma ugodni. Prispevka finančnega in znotraj tega tudi bančnega dolga k celotnemu dolgu sta bila najnižja po letu 2006. Sposobnost podjetij za odplačevanje dolga je kljub zvišanju zadolženosti, prezadolženosti in obresti po večini kazalnikov dosegla najugodnejše vrednosti po letu 2006. Ob še vedno razmeroma ugodnem finančnem stanju podjetniškega sektorja pa se je v kriznem obdobju (2020–2023) finančno stanje v nekaterih dejavnostih začasno precej poslabšalo. V letih 2020 in 2021 zlasti v nekaterih z epidemijo najbolj prizadetih tržnih storitvah (gostinstvo, druge poslovne, kulturno-rekreacijske in druge dejavnosti), v letih 2022 in 2023 pa v nekaterih s stroški materiala in energije bolj obremenjenih dejavnostih (gradbeništvo, predelovalne dejavnosti in energetika), holdingih in lizingih ter informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Delež podjetij z razmeroma močno izpostavljenostjo tveganju plačilne nesposobnosti se je tako po letu 2020 prehodno zvišal, že leta 2023 pa je bil po večini kazalnikov na podobni ravni kot pred epidemijo in nižji kot v obdobju gospodarsko-finančne krize.
Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji pa je tudi v letu 2024 navkljub zaostrenim geopolitičnim razmeram, umirjanju gospodarske rasti in ob visokih obrestnih merah ostala še vedno relativno ugodna. Kakovost bančnih terjatev do podjetij je kljub manjšemu zvišanju terjatev s povečanim kreditnim tveganjem (S2) ostala dobra. Delež nedonosnih terjatev (NPE) se je v primerjavi z letom 2019 znižal v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu in rudarstvu ter prometu, še vedno pa je najvišji v gostinstvu. Delež terjatev do podjetij, ki se jim je v obdobju po odobritvi posojila kreditno tveganje pomembno povečalo (S2), se je nekoliko zvišal, a je še vedno precej nižji kot v epidemiji. Najvišji ostaja v rekreacijskih, kulturnih in drugih dejavnostih ter v gostinstvu. Število začetih stečajnih postopkov pa se je po zniževanju v obdobju 2019–2023 v letu 2024 nekoliko povečalo (pri samostojnih podjetnikih že leta 2023), a je še vedno precej nižje kot leta 2019. V letu 2024 je bilo v primerjavi z letom 2023 število začetih stečajnih postopkov nad poslovnimi subjekti višje v gradbeništvu, trgovini, prometu, informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih, drugih poslovnih dejavnostih ter v nepremičninski dejavnosti in izobraževanju.
K ohranitvi ugodnega finančnega položaja podjetniškega sektorja v kriznem obdobju 2020–2023 so poleg ugodnega finančnega stanja podjetniškega sektorja v predepidemskem obdobju precej prispevali tudi interventni ukrepi države, ki pa se počasi iztekajo. Podjetniški sektor pa se tudi v letu 2025 sooča z negotovimi geopolitičnimi razmerami, visokimi obrestnimi merami in umirjeno gospodarsko rastjo, ki jo omejuje nadaljnje poslabšanje stroškovne konkurenčnosti, zlasti rastoči stroški dela ter tudi stroški energentov, materialov in surovin (zaradi uvedbe carin). Vendar pa se moramo zavedati, da so ukrepi kljub kratkoročnemu pozitivnemu učinku lahko zgolj začasni, hkrati pa morajo biti tudi precej ciljno usmerjeni, saj imajo lahko ob premalo ciljani uporabi srednjeročne negativne posledice tako za produktivnost kot tudi za gospodarsko rast.