Kratke analize

V Sloveniji so se izpusti toplogrednih plinov, ki so eden osnovnih kazalnikov uspešnosti podnebne politike, v gospodarski in finančni krizi do leta 2014 pričakovano zniževali, se nato nekoliko zvišali in v obdobju 2016–2018 ostali na približno isti ravni. V letu 2018, ki je leto z zadnjimi razpoložljivimi podatki, so bili glede na leto 1990 nižji za 6 %, kar je precej manj kot v povprečju EU-28. V strukturi izstopajo razmeroma veliki in naraščajoči izpusti iz prometa; v EU je ta delež višji le v eni članici. V obdobju 2005–2018, to je po začetku delovanja sistema EU za trgovanje, so se izpusti v sektorju, ki je vključen v ta sistem (ETS sektor), zmanjšali za okoli četrtino (v povprečju EU za okoli 30 %), v ne–ETS pa za okoli 6 % (v povprečju EU za okoli 11 %). Razmeroma nizko zastavljen cilj do leta 2020 pa je bil s tem ob nižji gospodarski aktivnosti od pričakovane, že presežen. Doseganje ambicioznejših ciljev nadaljnega hitrejšega nižanja neto izpustov bo težje dosegljivo, tudi zaradi v zadnjih letih občutno manjših ponorov v gozdovih. Emisijska produktivnost se je ob hitrejšem povečevanju BDP-ja kot izpustov dolgoročno zviševala, a je bila nižja kot v povprečju EU. Prve preliminarne ocene kažejo na nižje izpuste tudi v letih 2019 in predvsem v 2020, ki je leto epidemije covid–19 in s tem povezane nižje gospodarske aktivnosti.