Kratke analize

Izbruh pandemije covid-19 v letu 2020 je izrazito vplival na svetovno gospodarsko aktivnost, pri čemer slovensko gospodarstvo ni bilo izvzeto. Sedanje poslabšanje gospodarskih razmer je v določeni meri podobno tistemu v obdobju 2008-2009, ko je svet zajela najhujša finančno-gospodarska kriza od tridesetih let prejšnjega stoletja. Razlogi pa so različni, prav tako tudi odziv ukrepov za blaženje posledic krize, zato je drugačen tudi vpliv na insolventnost poslovnih subjektov. Vsekakor ob večmesečnem zastoju delovanja celotnih panog ne gre zgolj za izgubo BDP, temveč tudi za povečano tveganje propada oziroma zmanjšanje potenciala določenega dela gospodarstva. Medtem ko je bila prva gospodarska kriza v večji meri povezana z likvidnostnimi težavami finančnih institucij zaradi slabih naložb in so bile v Sloveniji najbolj prizadete gospodarske družbe (med dejavnostmi predelovalne dejavnosti in gradbeništvo), je sedanja zdravstvena kriza in v zvezi z njo sprejeti zajezitveni ukrepi prepovedi oziroma oteženega delovanja vrste gospodarskih dejavnosti v letu 2020 bistveno bolj prizadela storitveni sektor in samostojne podjetnike (tržne storitvene dejavnosti - najbolj gostinstvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti). Številni ciljno usmerjeni intervencijski ukrepi države v letu 2020, finančna stabilnost in dobri poslovni rezultati vseh poslovnih subjektov v zadnjih letih so razlog, da kazalniki plačilne sposobnosti slovenskih poslovnih subjektov za leto 2020 ne prikazujejo njene razsežnosti. Nekateri zakonski moratoriji, finančna sredstva države in dodaten čas za okrevanje podjetjem deloma še vedno veljajo, vendar pa lahko v naslednjih letih pride do večjega poslabšanja insolventnosti. Zdravstvena kriza bi lahko imela globlje negativne posledice na poslovne rezultate gospodarskih subjektov kot kažejo razpoložljivi podatki za leto 2020.