Kratke analize
Nekateri strukturni dejavniki rasti izvoza v pokriznem obdobju - kratka analiza
Izvoz ostaja glavni dejavnik rasti slovenskega gospodarstva, njegova rast se je v zadnjem obdobju še pospešila. Poleg cikličnih dejavnikov (zlasti rasti tujega povpraševanja) na to vplivajo tudi neciklični oz. strukturni dejavniki. Posledično se je tržni delež blagovnega izvoza na tujih trgih v obdobju 2013–2017 povečal. Okrepitev položaja izvoznikov na tujih trgih povezujemo z izboljšanjem t. i. cenovnih in stroškovnih dejavnikov konkurenčnosti v preteklih letih, pomemben pa je bil tudi prispevek drugih dejavnikov. Med njimi ima pomembo vlogo zlasti struktura izvoza in vpetost v mednarodne trgovinske tokove oz. vključenost v globalne verige vrednosti.
Struktura blagovnega izvoza (po proizvodih) se je pred in med krizo intenzivno spreminjala v smeri krepitve deleža tehnološko zahtevnejših proizvodov, to je proizvodov z relativno višjo dodano vrednostjo. Delež visoko tehnoloških proizvodov zadnja leta dosega okoli petino blagovnega izvoza in je višji kot v povprečju v EU ter na podobni ravni kot v tistih vzhodnoevropskih državah, ki imajo relativno visok delež teh proizvodov v izvozu (Češka, Slovaška, Madžarska). Praviloma gre predvsem za proizvode, ki temeljijo na večji uporabi raziskovalnega dela in znanja in s katerimi gospodarstvo ustvarja višjo dodano vrednost. Slovenija v primerjavi z EU sicer najbolj izstopa po visokem deležu srednje tehnološko zahtevnih proizvodov. Delež nizko tehnološko zahtevnih proizvodov, ki se je od leta 2000 močno znižal, pa je le še nekoliko višji od povprečja EU. Relativno manj pa Slovenija izvaža naravnih virov in proizvodov, ki te vire intenzivno uporabljajo.