Kratke analize
Ocene učinkov nekaterih strukturnih ukrepov v Sloveniji
Analize UMAR kažejo, da se strukturna neskladja v Sloveniji kopičijo že vrsto let in zavirajo hitrejše gospodarsko okrevanje, predvsem pa doseganje trajne in stabilne gospodarske rasti ter dolgoročno vzdržnega stanja javnih financ. V Poročilu o razvoju in Ekonomskih izzivih z analizo širokega nabora kazalnikov redno osvetljujemo dejavnike, ki najpomembneje vplivajo na dolgoročni razvoj Slovenije, in na tej podlagi določamo glavne izzive ekonomske politike v Sloveniji. Analize UMAR med ključna strukturna neskladja štejejo nizko produktivnost gospodarstva, nizko delovno aktivnost nekaterih skupin prebivalstva, neprilagojenost demografskim spremembam, ohranjanje visokega strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in visok dolg sektorja država. Težave na teh področjih so tesno prepletene in po naši oceni ključno prispevajo k šibkosti trenutnega gospodarskega okrevanja. Zaradi strukturne narave manjšajo tudi dolgoročni potencial za rast in povzročajo odmikanje od dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
Ocenjujemo, da so v Sloveniji ob postopnem okrevanju gospodarstva okoliščine za izvedbo nabora medsebojno povezanih strukturnih ukrepov primerne. Uvajanje strukturnih ukrepov je bilo v obdobju globoke recesije težje izvedljivo zaradi osredotočenosti nosilcev ekonomske politike na kratkoročne proticiklične ukrepe ter zaradi visoke gospodarske in politične nestabilnosti. Dejavniki, ki v Sloveniji trenutno lajšajo uvajanje strukturnih ukrepov, so (i) okrevanje gospodarske aktivnosti, ki vsaj deloma temelji na domačem povpraševanju, (ii) odprava negotovosti, povezanih s sanacijo bančnega sistema, (iii) ugodni cenovni pogoji financiranja in (iv) politična stabilnost. Takšno okolje daje ekonomski politiki nekaj manevrskega prostora pri snovanju in udejanjanju ukrepov, ki jih je običajno lažje izvesti v prvi polovici političnega cikla.
V gradivu prikazujemo simulacije nekaterih ukrepov, ki naslavljajo ključne izzive Slovenije. Ukrepi so bili izbrani na podlagi več kriterijev. Najpomembnejši med njimi so bili učinek na izboljšanje stanja na posameznem področju, empirično podkrepljena učinkovitost ukrepov v drugih državah in njihova sprejemljivost z vidika drugih ravnotežij v gospodarstvu oziroma učinkov na blaginjo celotnega gospodarstva. Nenazadnje so na izbor simuliranih ukrepov vplivale tudi modelske omejitve. Za razliko od ukrepov, ki so bili v zadnjem obdobju pogosto uporabljeni, simulirani ukrepi ne naslavljajo le enega področja, temveč so v kar največji meri namenjeni odpravljanju več težav hkrati. Za večjo učinkovitost ukrepov bo treba vzpostaviti nabor in optimalni vrstni red uvajanja ukrepov, saj lahko preširok nabor ukrepov povzroči izgubo osredotočenosti na najpomembnejše ukrepe. Na učinkovitost predvsem na kratek in srednji rok pa pozitivno vplivata tudi verodostojnost in hitrost izvajanja programa strukturnih ukrepov.
Celotna analiza: Ocene učinkov nekaterih strukturnih ukrepov v Sloveniji
Prezentacije z debate z naslovom: Zakaj se lotiti strukturnih sprememb v Sloveniji - ocene učinkov nekaterih ukrepov
- Aleš Delakorda, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR): Ocene učinkov nekaterih strukturnih ukrepov v Sloveniji
- Tomaž Košak, Banka Slovenije: Vloga bank pri okrevanju gospodarstva
- Balazs Egert, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD): Ovrednotenje strukturnih ukrepov v izbranih članicah OECD